→ Kakšna je vloga dogodka Dobrodošli doma pri krepitvi vezi med Slovenijo in slovenskimi skupnostmi po svetu?

Dogodek Dobrodošli doma je simbolno in vsebinsko izjemno pomemben za utrjevanje vezi med matično domovino in slovenskimi skupnostmi po svetu. Gre za priložnost, da se v Sloveniji zberejo rojaki, ki živijo izven njenih meja, in skupaj z domačini praznujejo skupno kulturno dediščino, jezik, tradicijo in pripadnost slovenskemu narodu.

Ponosen in vesel sem, da je letošnji dogodek, ki je bil zastavljen precej bolj ambiciozno kot prejšnja leta, potekal v  mojem domačem mestu. Novo Gorico smo izbrali, ker letos skupaj z Gorico nosi naziv Evropske prestolnice kulture 2025 in se posveča temi brezmejnosti. Zdelo se nam je, da je to primeren kontekst za sporočilo o tem, da je tudi Slovenija brezmejna. Da torej naša kultura in ustvarjalnost segata daleč izven države, na vse kontinente sveta. Slovenci po svetu pomembno prispevate k mednarodnemu ugledu naše države, kulturno, gospodarsko, izobraževalno. Povezovanje z vami krepi identiteto naroda in bogati naše skupno razumevanje, kdo smo kot Slovenci, ne glede na to kje živimo.

Na naš poziv k udeležbi na tem največjem srečanju Slovencev so se resnično odzvale skupine s celega sveta, kar je še posebej ganljivo. Prav videti je bilo, kako se na različnih dogodkih tkejo vezi med Slovenci, še posebej med mladimi. To ustvarjanje mrež se mi zdi najpomembnejša naloga in dediščina tega dogodka. Je pa množična udeležba obenem matični domovini dala signal, da je občutek pripadnosti med Slovenci po svetu močan in trden. Razveseljivo je tudi, da so ta novogoriški praznik kot svoj začutili Slovenci iz zamejstva, ki jim Dobrodošli doma morda doslej ni bil tako blizu.

→ Katere so danes prioritete Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu?

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu, sodelovanje z njimi ter podpora ohranjanju slovenske identitete in jezika zunaj države so temeljne naloge in trajne prioritete urada. Ob tem pa se želimo odzivati na spreminjajoče se potrebe in izzive naših skupnosti. Če bi izbral dve besedi, ki sta zame ključni pri postavljanju prioritet, bi se odločil za povezovanje in prihodnost.

Povezovanje in izmenjava med zamejskimi in izseljenskimi skupnostmi sta ključnega pomena. Marsikje najdejo izvirne rešitve, uspešno premagajo težave pri učenju in rabi jezika, pri organizaciji dogodkov, dialogu z večinskimi prebivalstvom in tako naprej. Te rešitve so lahko koristne tudi drugim skupnostim, a je izmenjave dobrih praks in informacij včasih premalo. V želji po tej izmenjavi smo po vzoru kmetijske oblikovali kulturno, športno in gospodarsko koordinacijo. Za slednjo upamo, da bo temelj slovenske globalne poslovne povezave in poslovna konferenca v okviru Dobrodošli doma je bila v tem smislu dober začetek.

Povezovanje je neposredno povezano s prihodnostjo. Seveda si vsi želimo ohraniti tradicijo, naša društva, naše kulturne domove, stičišča, pevske zbore, dramske skupine, prostore druženja, župnije in verske skupnosti, ampak moramo biti tudi realni pri odgovoru na vprašanje, kako lahko to naredimo. Vsekakor ne brez mladih. Projekti za mlade so cel naš mandat prednostni na vsakoletnem razpisu. In ko razmišljamo o podpori športu in o gospodarskem razvoju ter sodelovanju imamo v mislih predvsem mlade. Ki potrebujejo vzpodbudno, perspektivno okolje, zanimiva delovna mesta in kakovosten, zdrav način življenja. Če bodo manjšinske in izseljenske organizacije k temu pripomogle, bo pripadnost mladih veliko večja. 

→ Kakšno podporo nudi Slovenija pri ohranjanju jezika v zamejstvu in po svetu in kako bi jo lahko še okrepili?

Jezik je duša naroda, vez med generacijami in most do prihodnosti. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje veliko vlaga v pedagoške asistente in v izobraževanje ter strokovno podporo slovenskim učiteljem v zamejstvu. To ni lahko, ker ima vsaka od sosednjih držav drugačen sistem dvojezičnega oziroma slovenskega šolstva. Med Italijo, kjer imamo celotno izobraževalno vertikalo v izključno slovenskem jeziku, in Hrvaško, kjer se Slovenščina poučuje zgolj kot izbirni predmet, so velike razlike. Pomembno je, da naš Urad  dostojno podpira medije v slovenskem jeziku v vseh štirih zamejstvih. Ter seveda, da poskrbimo za naše kulturne ustanove in kulturna društva, ki so temelj ohranjanja jezika. Slednje velja tako za zamejstvo kot za skupnosti po svetu.

Učenje jezika med izseljenci in zdomci je večinoma lepo urejeno. Ministrstvo napotuje in plačuje učitelje jezika po Evropi, Urad skrbi za delovanje šol slovenskega jezika znotraj društev, kjer večinoma poučujejo prostovoljci, ki smo jim izjemno hvaležni. Na voljo so tako štipendije za učitelje kot štipendije za mlade, ki prihajajo na poletne šole ali se udeležujejo spletnih tečajev slovenskega jezika. Sredstva za te štipendije smo v zadnjih letih precej okrepili in uspemo pozitivno rešiti praktično vse prošnje za štipendije. Bomo pa morali skupaj – obe ministrstvi in društva – v prihodnje malo več razmišljati o uporabi sodobnih digitalnih orodij. Ključna beseda je skupaj – naša naloga je, da vam pomagamo, ne da bi prevzeli, kar že tako dobro delate.

→ Mladi so bodočnost sveta in tudi naše skupnosti. Ali načrtujete nove oblike izmenjav za mlade Slovence iz Argentine?

V Slovenijo vsako leto pridejo maturanti iz programa RAST. Urad z veseljem materialno podpre njihovo pot v matično domovino. Mladi Argentinci prihajajo tudi preko štipendij fundacije ASEF, pri kateri je ravno tako Urad ključni financer. Mnogi tudi na poletne in druge jezikovne šole. Vsakega smo res veseli in tudi preko vašega medija vabim mlade Argentince, ki pridejo v domovino svojih prednikov, da se oglasijo pri nas. Že kar nekaj časa pa zori ideja, da bi za potomce slovenskih izseljencev organizirali nekakšno potovanje korenin, na katerem bi lahko spoznali Slovenijo, vzpostavili ali okrepili vezi z jezikom in kulturo. Upamo, da nam bo uspelo. 

→ Bili ste že na kratkem obisku Slovencev v Argentini. Kaj je na vas naredilo najgloblji vtis? Lahko v bodoče pričakujemo tudi obisk v Buenos Airesu?

Potovanje na vseslovensko srečanje in martinovanje v Mendozo je bila dejansko moja prva velika mednarodna pot v vlogi ministra. Vesel sem, da sem se tako odločil, ker bolje ne bi mogel začeti.  Obisk slovenske skupnosti v Argentini me je globoko ganil. Najbolj me je navdušila močna zvestoba slovenstvu, ki se kaže v jeziku, kulturi, pesmi, folklori in predvsem v medgeneracijski predanosti. V Argentini sem začutil, da je slovenstvo res nekaj, kar se živi vsak dan z veliko ljubezni in ponosa. Zelo ponosen sem bil tudi na to, kako uspešni so argentinski Slovenci. V tej veliki, kulturno mešani državi, so dokazali, da slovenska pridnost, delavnost, inovativnost in pamet niso nek mit, neka zgodba, ki jo pripovedujemo sami sebi. Ampak so resnična dediščina in vrednote, ki so v vaši skupnosti še kako žive. Težko obljubim obisk v Buenos Airesu, si ga pa zelo želim. 

→ Kakšno sporočilo bi želeli poslati Slovencem v Argentini, predvsem mladim, ki s ponosom ohranjajo slovenski jezik in kulturo?

Predvsem, da ste in boste vedno del slovenskega naroda. In da smo vam hvaležni. Biti mlad danes še zdaleč ni lahko in to, da med iskanjem svojega mesta v svetu najdete energijo za ohranjanje svoje slovenske identitete, je hvalevredno. Je pa tudi vse bolj pomembno. Svet vedno bolj potrebuje ljudi, ki so v stiku z več kulturami, več jeziki, kajti to so graditelji mostov in tisti, ki nam bodo pomagali premagovati konflikte. S povezovanjem, sodelovanjem in soustvarjanjem skupaj gradimo Slovenijo, ki ni le država na zemljevidu Evrope, ampak tudi dom v srcu vseh, ki čutite slovensko.