Kot vsako leto smo se zbrali pred spomenikom in počastili naše heroje, spomin našim domobrancem mora ostati vedno živ.
Gospod Toni Burja nas je vodil v razmišljanju pri molitvi, nato smo poslušali besede učiteljic in recitacijo Balantičeve »Zasuta usta« v izvedbi učencev 5. razreda. Otroci so postavili šopek rož, prižgali svečko in za konec vsi zapeli »Moja domovina«. Nato smo se v spoštljivi tišini vrnili v učilnice.
Naslednje jutro smo se zbrali po sv. maši, ker je bila krajevna domobranska proslava. Otroci Slovenske šole so sodelovali pri polaganju svečk, ki so jih pripravili pri ročnem delu. Spoštljivo so jih položili na oder pred nastopom.
V petek, 29. junija, smo se zbrali ob osmih zvečer ob pripravljenih drvih za kres »svetega Petra in Pavla«. Med kresom je vsak povedal ali prebral, kako so starši ali stari starši v Sloveniji praznovali ta dan. Veliko petja je bilo vmes, pa tudi igre za katere smo poskrbeli učitelji. Spomnili smo se tudi našega šolskega zavetnika, ki je na ta dan leta 1797 prišel na svet. Otroci so barvali, postavili sestavljanko in uredili njegov naslikan življenjepis.
Pridne mamice so nam pripravile večerjo. Takoj po večerni molitvi smo se razšli, ker nas je naslednji dan čakal še sobotni pouk.
Le nekaj ur pa smo bili zopet skupaj!
V soboto, 30. junija, smo praznovali Dan državanosti. Po odmoru smo se zbrali v dvorani in zapeli Slovensko himno. Otroci vrtca so naredili zastave in jih opisali. Pokazali so nam slovenski grb in nam razložili pomen zvezdic, Triglava in morja.
Po učiteljski razlagi in spominih o današnjem praznovanju so otroci 7. in 8. razreda recitirali »Dramilo«: v daljni Argentini smo vzljubili Slovenijo in prav ta pesem nam s spodbudnimi besedami govori, kako z domovino in v življenju ravnati. Nato so tudi recitirali Stritarjevo »Ljubljana«.
Za konec smo pa vsi skupaj zapeli »Moja Slovenija« in se nato hitro razšli, ker je že začenjala nogometna tekma Argentina- Francija…
LvS
