Predragi rojaki in prijatelji!

Bilo je koncem lanskega leta, bližala sta se božič in novo leto 2019.

Leto 2019 je pomembno leto, saj je leto 70. obletnice življenja našega Društva Slovencev v Mendozi.

Začeli smo misliti na proslavitev tega pomembnega dogodka.

Z navdušenjem in zavednostjo sem prevzel  in obljubil pregled doživete dobe ter rojakom podariti jubilejni izvod GLASNIKA.

Vprašanje je bilo, kaj predstaviti, na kakšen način in tudi komu in čemu naj predstavimo pregled preživetih 70 let.

Nikdar nisem dvomil, da je bistveno predstaviti značilnost in vrednote naših staršev in prednikov,  in to na sodobni način predajanja in komunikacije z novimi mlajšimi rodovi.

Začel  sem obujati spomine in iskal fotografije ter prebiral poročila tistih prvih časov, pregledal vse izvode Glasnika in ves dosegljiv tisk, poročila našega slovenskega tiska.

Prepričan sem, da je primerno prikazati našim mladim rodovom poklic, požrtvovalnost, prepričanje in ljubezen naših dedov staršev, prvih zavednih Slovencev, od prvih trenutkov naselitve pod Andi, v Mendozi, leta 1948 do danes.

Prikazati začetek in razvoj  novega poglavja begunske poti.

Prikazati vrednote in skrb za organizirano življenje,  sanje svobodnega družinskega življenja, skupnega Doma, skupne bodočnosti in blagostanja družin, posebno mladine.

Glasnik , povezava našega Društva, je prihajal v roke večino rojakov najprej tedensko, potem mesečno in v zadnjih že novih časih po potrebi, nekajkrat na leto. Večina izvodov do lanskega leta so bili tiskani samo z besedili, pozneje smo dodajali nekaj skromnih fotografij.

Danes vam nudimo barvni Glasnik, ki je dopolnjen s 175 fotografijami številnih pomembnih trenutkov našega društvenega življenja.

Vključeni so narodni ornamenti; nastali v tisočletnem umetnem izražanju našega naroda so »cvet preteklosti«.  Vsaka narodna vrednota »Terja od nas skrb za ohranitev«.

Naš Glasnik je šopek spominov.

Spomini so sredstva in dostop v preživeto življenje. 

Spomini nam potrjujejo stalno solidarnost, skupno pomoč in potrebo snidenja, stika  med nami, tako takrat v prvih trenutkih po naselitvi kakor tudi danes.

Spomin nam prikaže vso prehojeno pot skupnega življenja v izposojenih prostorih, orjaško odločitev iskanja in gradnje skupnega Doma.

Spomin nam prikaže potrebo organiziranega življenja, skrb za mladino, za vzgojo otrok,  mladostnikov in tudi staršev.

Spomini nas popeljejo v prve sobotne šole, ki so se vršile po družinah in pozneje v našem Domu, krščanski nauk, tečaje za ohranitev materinščine, naše slovenske besede; spominjamo se prireditev, praznovanj, gledališča, organizacijo prostega časa, športa, izletov, taborjenj, taroka in zbiranja ob pogrnjenih mizah.

Pregled društvenega dela nas spominja na voditelje, dušne pastirje, na tihe garače, učiteljice in voditelje odsekov ter vseh udeležencev društvenega dela in življenja.

Z radostjo se spominjamo slovenske pesmi, našega zborovskega petja, pevskih in folklornih skupin, njihovega sodelovanja pri svetih mašah, prireditvah in tudi izven društvenega kroga, po Mendozi, v Argentini in celo po svetu in v domovini Sloveniji.

Nekateri  mlajši še nikoli niso slišali, da nam je potres podrl prvotni Dom, kako smo si s trudom in ljubeznijo zgradili novega: Dom, ki ga danes uživamo.

Spominjamo se številnih obiskov, slovenskih osebnosti, pesnikov, politikov in predavateljev ter, v zadnjih časih gostovanja pevcev in voditeljev iz domovine.

Spomini so nam omogočili vstop v bogato doživeto življenje.

Sprašujemo se, kakšen pomen ima danes vse opisano?

Na prvem mestu izražamo zahvalo in občuteno priznanje  za vse prejeto, za vse podedovano, nam posvečeno organizirano življenje, skupni dom ter vso današnjo dejavnost.

Danes izražamo zahvalo vsem dejavnikom, vsem, ki so po svojem poklicu, prejetih talentih in dobri volji ter ljubezni, neprekinjeno sodelovali in gradili vse dograjeno.

Danes je dan UPANJA!

Upanje so odprta vrata v bodočnost!

Kakšno bogastvo imamo v svojih rokah, oblikujemo  si svojo bodočnost. Nismo samo opazovalci, ki od zunaj opazujemo, trudimo se za nadaljevanje skupnega življenja.

Kljub spremembam časa in zahtevnega današnjega življenja, je naša generacija zmožna naprej gojiti slovenstvo, narodni čut, naše korenine.

Vse, kar se danes dogaja, vse, kar vsak teden doživljamo v našem Domu, ja znak zavednosti, narodnega čuta in ljubezni. Naše skupno življenje nas upravičeno usposablja svetu s ponosom  pritrditi, da Slovensko Društvo v Mendozi živi!

B.B. 
V Mendozi,  25. avgusta 2019.