Pozdravljeni na koncertu slovenske nabožne glasbe. Čeprav se mnogi morda ne bodo strinjali, ta dogodek osebno štejem za naš tradicionalni spomladanski koncert (saj smo koledarsko gledano še vedno v pomladi). Res je, da je tematika koncerta nabožna, zato smo menili, da je današnji poseben dan najprimernejši za ta dogodek. V zadnjih letih si prizadevamo, da bi imeli koncerti, ki jih tradicionalno prirejamo spomladi, posebno tematiko. Lansko leto smo se poklonili slovenski ljudski glasbi, letos pa želimo počastiti slovensko nabožno pesem.

Tiste, ki ste sodelovali pri pravkar opravljeni sveti maši, bi rad spomnil na vstopno pesem: Tisoč let je že minilo, saj nam ta poda nujen zgodovinski okvir. Leta 1995 se je Slovenija pripravljala na prvi obisk papeža Janeza Pavla II. (ki se je zgodil naslednje leto). Ob tej priložnosti je bil razpisan natečaj za novo skladbo za sprejem svetega očeta. Zmagal je Damijan Močnik, danes eden najvidnejših slovenskih zborovodij. Skladba z naslovom »Tisoč let je že minilo« je bila izvedena kot vstopna pesem pri papeževi maši. Krščanstvo je namreč na slovenska tla prišlo pred skoraj 1300 leti in ta pesem v svoji vsebini povzema celotno krščansko zgodovino Slovenije.

Lahko si predstavljamo, da je v več kot tisočletju krščanstva količina in raznolikost nabožne glasbe, ustvarjene v Sloveniji, neizmerna. Na današnjem koncertu se bomo posvetili glasbi, ki je po svojih značilnostih »tipično« slovenska. Kaj s tem mislim? Na primer: ne bomo izvajali glasbe Jakoba Gallusa, saj bi bila njegova glasba, kljub temu da je svetovno najbolj znan slovenski skladatelj, lahko napisana v katerikoli evropski državi, saj je njegov slog mednaroden. Osredotočili smo se torej na slovenske pesmi, ki so po svojem slogu izrazito slovenske in ne bi mogle nastati drugje.

Danes praznujemo praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. V čast temu dnevu bomo začeli z nekaj marijinimi pesmimi. Verjetno najbolj znana med njimi je Marija Pomočnica, ljudsko poznana kot Marija skoz’ življenje po svojem prvem verzu, ki smo jo pravkar zapeli ob koncu maše. Prva pesem na koncertu, Mirno nam plove čolnič življenja, se navezuje na isto prispodobo kot omenjena Marija Pomočnica: naše življenje je majhen čoln, ki pluje po morju, Devico Marijo pa prosimo, naj nam s svojo lučjo osvetljuje pot, da ne bi trčili ob čeri greha, dokler ne dosežemo končnega pristanišča – nebeškega raja. Zaradi tega je pesem znana tudi kot »Morska zvezda« (Stella Maris).

V 19. stoletju se je v Sloveniji uveljavila praksa šmarnic – marijanskih molitev in premišljevanj v skupnostnem in pobožnem tonu, ki v slovenskih župnijah potekajo v mesecu maju (ki je, kot veste, Marijin mesec).

Ena najbolj znanih pesmi za šmarnice je ta, ki jo bomo slišali v nadaljevanju: Splet kliče nas venčani maj. Izraz »venčani maj« dobesedno pomeni maj, okrašen s cvetjem in naravo, ki simbolično krona Devico Marijo. Cvetje, ptice in drevesa »kronajo svoje glave« v naravnem praznovanju, ki ga spremlja petje Kraljici nebes.

Povzeto: ta pesem slavi prihod maja kot meseca polnega cvetja in življenja (upoštevajoč, da je na severni polobli maj spomladanski mesec); časti Marijo s tem, ko jo duhovno krona s cvetjem in pesmijo; vabi vernike k molitvi in skupnemu petju med šmarnicami ter prosi za božjo milost, Jezusovo posredovanje in moč za večno slavljenje Marijine ljubezni. Pesem je v svojem bistvu pesniški in pobožni klic k vsakoletnemu majskemu združevanju v duhovnem in estetskem preporodu, ob deljenju vere in naravne lepote v skupnosti.

Tudi naslednja pesem povezuje Marijo s čistostjo in duhovno lepoto cvetja: Lepa si, lepa si, roža Marija. To je ena najstarejših slovenskih marijinih pesmi, saj njen izvor sega v srednji vek. Ker je pesem tako stara, je bila prvotno seveda enoglasna (monodična). Mi bomo zapeli zborovsko priredbo Vinka Vodopivca.

Naslednjo pesem se je verjetno večina od vas naučila že v otroštvu in je ne povezujete nujno z nabožno glasbo. Gre za pesem Srce je žalostno, znano tudi po začetku tretje kitice Angelček, varuh moj. V koncert smo jo vključili, da bi prikazali drug vidik verskega življenja: ljudsko pobožnost.

Že od nekdaj je obstajala jasna razlika med liturgično glasbo, namenjeno bogoslužju in mašam, ter nabožno glasbo, ki je bila namenjena zasebnemu verskemu življenju v domovih. Številne slednje, kot je ta, ki jo bomo zapeli, so postale del folklore.

Skladbo smo vključili tudi zato, ker želimo, da je na naših koncertih prek svojih zborovskih priredb vedno prisoten ravnatelj Marko Bajuk, ki je toliko naredil tako za ta zbor kot za slovensko glasbo nasploh. Mnogi ste verjetno slišali prigodo, da se je Marko Bajuk kot mladenič skrival pod okni, da bi poslušal petje žensk ob njihovih srečanjih, in te napeve zapisoval. Očitno je ena izmed teh pesmi tudi ta, ki jo bomo slišali zdaj. To je zelo verjetno, saj je ta priredba za ženski zbor datirana v leto 1898 (ko je bil Marko Bajuk star komaj 16 let), kot kraj zapisa pa so navedeni Drašiči, njegov rojstni kraj.

Smo že v adventnem času, približuje se božič, zato bomo zdaj zapeli nekaj božičnih pesmi.

Začeli bomo s pesmijo Rajske strune, zadonite. To je ena najbolj priljubljenih božičnih pesmi, čeprav paradoksalno o življenju njenega skladatelja, Valentina Štolcerja, ne vemo skoraj ničesar. Vemo le, da se je rodil leta 1841 v Lovrencu na Pohorju, kraj in datum njegove smrti pa ostajata neznanka vse do danes.

Naslednja božična pesem pri nas ni zelo znana, čeprav je v Sloveniji precej priljubljena: Nebo je nocoj razsvetljeno. Našel sem jo v stari zborovski omari, zapisano z Bajukovo pisavo. Predvidevam, da jo je zbor v preteklosti že pel, vendar pred mnogimi desetletji, saj je nihče od sedanjih članov zbora ni poznal.

Zadnja božična pesem nocojšnjega večera bo Glej, zvezdice božje. Njen avtor Leopold Belar, ki je živel v 19. stoletju, je bil pomemben orglar v različnih cerkvah po Sloveniji. Napisal je veliko nabožne glasbe za zbore, saj je bil eden njegovih ciljev, da bi se v vseh slovenskih cerkvah lahko pelo nabožni repertoar v slovenskem jeziku (naj spomnimo, da je v tistem času v repertoarju prevladovala latinščina).

Preden zaključimo s koncertom, bi se vam rad posebej zahvalil, da ste nam prisluhnili, in upam, da ste uživali.

Glede na današnji praznik bomo koncert sklenili še z eno marijino pesmijo: Zate, Marija. S to pesmijo, ki ima nekoliko bolj mladosten značaj, sklenemo krog, saj se vrača k idejam marijinih pesmi z začetka: Marija kot vodnica in povezava Marije s cvetjem. Slovenskost besedila je povsem jasna v pripevu, ko omenja nagelj in rožmarin, rastlini, ki sta tesno povezani s slovensko kulturo.

Diego Bosquet – pevovodja

Na Marijin praznik, 8. decembra 2025