35. obletnica samostojnosti Republike Slovenije
Mendoza se je v počastitev 35. obletnice samostojnosti Republike Slovenije v letošnjem juniju odela v barve slovenske zastave. Ko človek nekoliko pomisli ob tej novici, se stavek bere sila nenavadno. Kakšno povezavo ima vendar druga največja država Latinske Amerike z mini evropsko državico, kot je Slovenija, in zakaj bi tako pompozno obeležila njeno obletnico samostojnosti? To lahko pomeni le dvoje: prvič, da je slovenska skupnost v mendoški (argentinski) družbi prepoznana kot pomemben sogovornik pri oblikovanju njenega utripa in drugič, da je slovenska skupnost kljub njenemu relativno dolgemu obstoju v bivanjsko precej drugačnem okolju doživela asimilacijo le do te mere, da še vedno zmore vidno ohranjati svojevrsten kulturni, jezikovni in verski izraz izhajajoč iz korenin prednikov. Praznično veselje tako ni izhajalo le iz obletnice naše domovine, temveč tudi iz hvaležnosti, da na tej strani Atlantika še vedno bije slovensko srce.
V mesec posvečen Sloveniji smo vstopili na četrtkov večer, 4. junija, s slavnostnim odprtjem in predstavitvijo razstave umetniških del dvanajstih vidnih avtorjev slovenske skupnosti. Dogodek je gostila Gospodarska zbornica Mendoze (Bolsa de Comercio de Mendoza) in je minil ob prisotnosti veleposlanice Republike Slovenije v Argentini gospe Tine Vodnik. Ta je skupaj s častnim konzulom Republike Slovenije v Mendozi gospodom Jožetom Šmonom zbrane tudi nagovorila. Večer je obogatil nastop Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze pod vodstvom zborovodje gospoda Diega Bosqueta.
Že naslednji dan, 5. junija, je v prostorih hotela NH Cordillera potekal dvostranski gospodarski forum Slovenija-Mendoza, katerega slovenska delegacija je predhodno že opravila srečanja s predstavniki argentinskega gospodarstva tudi v Buenos Airesu. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi gospodarskih vezi z lokalnimi oblastmi in podjetji. Mendozo so predstavljali minister za proizvodnjo gospod Rodolfo Vargas Arizu, podsekretar za institucionalne odnose gospod José María Videla Sáez in vodja agencije ProMendoza gospa Patricia Giménez.
Naslednji v vrsti četrtkovih večerov, dne 11. junija, je v okviru praznovanja 35. obletnice samostojnosti Slovenije postregel z nastopoma folklorne skupine Mendoški nageljni pod vodstvom gospoda Saida Hamdana in Otroškega pevskega zbora Slovenske šole Antona Martina Slomška, ki ga vodi gospod Valentin Landeta. Obe sodelujoči zasedbi sta za svoj nastop poželi gromek aplavz občinstva.
S svojevrstnim doživetjem je postregel tudi 18. junij. Otroški-mladinski pevski zbor Škrjančki je pripravil pravi glasbeni sprehod skozi galerijo slovenske narodne pesmi. Ob sceni spremljajočih slik z elementi slovenske krajine, noš in običajev, je bilo moč prisostvovati zborovskemu petju, folklornemu plesu in instrumentalnim skladbam iz zakladnice slovenske domače glasbe. Debelo uro dolg kulturni večer so otroci in mladi pripravili pod vodstvom gospe Angelce Šmon.
Zadnji junijski četrtek je sovpadal s samim praznikom državnosti Republike Slovenije, torej 25. junijem. Dogajanje se je raztegnilo čez ves dan. Pričeli smo s slovesnim odkritjem spominske ploščice na trgu Plazoleta República de Eslovenia, za katerega ozaljšanje je ob tej priložnosti poskrbela mendoška občina. Zbrane sta nagovorila tako slovenska veleposlanica gospa Tina Vodnik kot tudi župan mesta Mendoza gospod Ulpiano Suarez. Za glasbeno spremljavo je poskrbel orkester vojaške gimnazije General Espejo (Banda del Liceo Militar General Espejo). Zbranim predstavnikom slovenske skupnosti so se pridružili tudi učenci Slovenske šole A. M. Slomška, ki so ponosno nosili slovensko in argentinsko državno zastave, ter slovenska narodna noša.
Še isto dopoldne je v baziliki svetega Frančiška (Basílica San Francisco) potekala tradicionalna zahvalna molitev Te Deum. Kratko obredje, ki ga je ob podpori dušnega pastirja slovenske skupnosti v Mendozi gospoda Gašperja Mauka vodil duhovnik gospod Eduardo López, nas je želelo spomniti, kako velik dar je domovina in kako nesamoumeven je njen obstoj. Sledila je še slovesnost na trgu Plaza San Martin, ki se nahaja le nekaj korakov od omenjenega svetišča. Zbranim sta se pridružili viceguvernerka province Hebe Casado in ministrica za varnost in pravosodje Mercedes Rus. Prva je ob tej priložnosti nagovorila zbrane na čast praznika samostojnosti Slovenije in poudarila pečat delavnosti in integracije, ki ju slovenska skupnost pomeni v življenju province Mendoze. Veleposlanica Republike Slovenije in omenjena govornica sta dalje položili cvetlični aranžma k spomeniku vélikega vojskovodje in osvoboditelja Argentine, Čila in Peruja Joséja de San Martina. Z odigrano argentinsko in slovensko državno himno je pri dogajanju sodeloval mendoški policijski orkester. Po popoldanskem premoru in pred sklepnim večernim programom v prostorih Gospodarske zbornice Mendoze nas je očarala igra vode in luči ob zvokih znanih slovenskih narodnozabavnih melodij; fontana na trgu Plaza de Independencia je zasvetila v slovenskih barvah in “zaplesala” v slovenskih ritmih. Izredno bogat in navdušujoč sklepni program meseca Slovenije so v nadaljevanju oblikovali člani Slovenskega okteta iz Mendoze pod vodstvom gospoda Diega Bosqueta in inštrumentalisti priznanega kvarteta kitar Ecos.
Čeprav se je program meseca Slovenije uradno končal, pa je – kot se spodobi – zadnjo besedo želelo imeti dogajanje v slovenskem domu, ki predstavlja srce slovenske skupnosti v Mendozi. Nedeljsko praznovanje smo pričeli s slovesno sveto mašo za blagoslov domovine. “Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj!”, “Bog te žívi, draga Slovenija!”, so vzklikala naša srca. Sledilo je skupno kosilo, za katero je bilo potrebno dvorano preurediti v jedilnico za približno 180 ljudi. Člani mladinske skupine so pokazali veliko zavzetost, ko so poskrbeli za strežbo okusnega golaža, ki so ga že dan prej pripravile članice slovenskega mešanega pevskega zbora. Po kosilu so se s folklornimi plesi navzočim predstavili člani skupine Mendoški nageljni, svoj prispevek pa so h kulturnemu programu pridali tudi učenci slovenske šole svetih bratov Cirila in Metoda. S tem pa se naše druženje ni končalo, ampak je le od uradnega programa prešlo k spontanemu neuradnemu delu. Nekateri fantje so poprijeli za harmoniko, kitaro in njeno bas različico, drugi pa smo prispevali svoje glasove, da se je radoživo razlegla slovenska pesem. Mrak se je že spuščal nad mesto, ko smo začeli jemati slovo in se počasi razšli.
Ob sklepu tega našega poročila ne moremo drugega kot reči “Hvala Bogu!” za tako bogato in z ljubeznijo do Slovenije nabito praznovanje. Brez zadržka lahko trdimo, da se tudi v domovini ne bi branili tolikšne vneme in predanosti “materi”, ki je obrnila petintrideseto stran v knjigi svojega obstoja.
Gašper Mauko
