V nedeljo, 29. junija, nas je presenetil nežen bel plašč snega, bil je poseben okvir za praznovanje nove obletnice samostojnosti Slovenije.
Ob 10. smo se zbrali v dvorani, g. Janez Cukjati je daroval sveto mašo, pri kateri smo se zahvalili za 34. obletnico neodvisnosti naše ljubljene države.
Za zajtrk je mladina Folklorne skupine pripravila in prodajala raznovrstno pecivo, topla kavica in domače žganje sta navdušila vse navzoče za pomenek in klepet.
Opoldan je pričel kulturni program. Stopili so na oder učenci slovenske šole Sv. Cirila in Metoda ter skupno z navzočimi zapeli slovensko in argentinsko himno.
Otroci prve stopnje so predstavili Slovenijo in odkrivali različne besede, ki se skrivajo v njenem imenu: Srečna, Ljubljena, Osvobojena, Vesela, Edina, Neodvisna, Iskrena, Junaška, Aktivna. Nato so se jim pridružili učenci vrtca in so zaželeli vse najboljše Sloveniji.
Učenci druge in tretje stopnje so predstavili kratek prizor „Slovenija v srcu“. Prisotnim so pokazali stebre suverenosti: zastavo, himno in jezik, ter poudarili pomen domovine, kot vezi, ki presegajo meje, ki združuje vse Slovence ne glede na to, kje živijo. Predstavili so slovenske skupnosti v Italiji (Trst), Avstriji (Koroška) in na Madžarskem (Porabje). Njihovo življenje so nam ponazorili, kako v teh državah ohranjajo slovenske tradicije, ter izpostavili pomen jezika in praznovanja državnih praznikov. Seveda so bili predstavljeni Slovenci iz Mendoze, povedali so kakšno je njihovo življenje v slovenskem domu, da hodijo v slovensko šolo, sodelujejo pri prireditvah, plešejo folklore. Vsaka zgodba je bila prisrčen opomin, kako jezik, pesem in skupne kulturne vrednote ohranjajo plamen slovenskega čuta.
Nato so srednješolci predstavili video, ki so ga sami sestavili, v katerem so obudili zgodovinske trenutke, ki so potekali v Sloveniji pred osamosvojitvijo in dogodke slavja v Sloveniji in Mendozi, z pomočjo pričevanj sorodnikov in znancev, ki so opisovali čutenja ob tako velikem dogodku. Nastop so končali s skupnim zaključkom, v katerem so izpostavili pomen spomina in slavja osamosvojitve ne le kot zgodovinski in politični trenutek, ampak kot spomin potrjevanja slovenske identitete na tujih tleh.
Na programu ni manjkalo petja: ob spremljavi Ansambla bratov Nemanič so srednješolci zapeli pesem “Ne pozabi domovine”, nato se še pridružili otroci, ter vsi skupaj navdušeno zapeli “Moja Slovenija”.
V dvorani je zadišalo po golažu. Po blagoslovu jedi so postregli z okusno hrano, primerno za zimsko vreme. Na dvorišču je še naprej snežilo. Kosilo, ki ga je pripravil Mendoški pevski zbor, je bilo sprejeto z aplavzom za kuharice.
Zadnja predstava programa je bil nastop folklorne skupine Mendoški nageljni. Najprej so zaplesali „Porabski ples“ nato pa „Koroški ples“. Šest parov mladih se je barvito vrtelo na odru, saj so za to priložnost prvič oblekli nove čudovite noše.
Takšna praznovanja se ne pripravijo iz dneva v dan. Za pripravo je potrebno veliko dela in truda, ti pripravljalni dnevi so del življenja naše skupnosti. To je mogoče, če vsi sodelujemo v prijateljskem vzdušju z veseljem in medsebojno pomočjo. Zahvaljujemo se vsem , ki so sodelovali, da je to novo praznovanje lepo poteklo, tako na umetnniškem kakor na kulinaričnem področju.
Praznovanje slovenske državnosti nam je ponovno pokazalo ljubezen do Slovenije v Mendozi. Pomembno je, da se še naprej spominjamo naše zgodovine, da je vsak kulturni izraz most, ki nas ohranja na vezi z domovino naših prednikov.
Naj živi Slovenija!
Zofija Štumberger
