Slovenski pevski zbor iz Mendoze je 11., 12. in 13. oktobra 2024 gostoval v Santiagu, glavnem mestu Čila. Povabilo je prišlo prek g. Iva Jeretiča, člana tamkajšnega slovenskega društva, v okviru medkulturnega sodelovanja med čilsko slovensko skupnostjo. Predlog je bil deliti glasbeni repertoar s potomci, ki živijo v tej deželi.
Med potovanjem so bile načrtovane tri predstavitve, vendar zaradi zamud na čilski meji – skoraj 14 ur čakanja za mejno kontrolo – predstavitve v petek, načrtovane ob 18.30 v Literarni kavarni v parku Bustamante, ni bilo mogoče izvesti. Žal nam je za to, kar se je zgodilo, vendar na razmere skupina ni mogla nič vplivati.
V soboto, 12. oktobra, ob 19. uri je predstavitev potekala v matični ladji Caleuche, saj je bil gospod Ivo Jeretič tam kadet, kot slovenski potomec in organizator izleta pa je ponudil ta čudovit prostor.
Nastop je trajal 45 minut, na njem pa so bila izvedena dela slovenskih skladateljev, kot sta Jakob Gallus (16. stoletje) in Anton Foerster (19. stoletje), ter ravnatelj Marko Bajuk, eden od ustanoviteljev zbora. Pevovodja dr. Diego Bosquet je pred vsako skladbo podal razlago in tako omogočil publiki vpogled v slovensko kulturo in tradicijo. Poleg tega je gospod Jeretič v svojih besedah poudaril pomen utrjevanja vezi med narodi.
Ob koncu predstavitve je za krepitev vezi bil pripravljen koktajl v čast zboru in večerja, za katera je poskrbelo podjetje Caleuche, večer pa se je zaključil z veselimi pesmimi ob spremljavi kitare in harmonike.
V nedeljo, 13. oktobra, je zbor zadnjič nastopil v prelepi župnijski cerkvi Maria Madre de Misericordia v okolici Lo Barnechea. Ta cerkev ima čudovito arhitekturo in odlično akustiko. Duhovnik je pevce zelo lepo sprejel in jim razložil zgodovino trapistov, katoliškega verskega reda, ki je v tem stanovanjskem predelu Santiaga de Chile pustil veliko bogato dediščino. Repertoar, pripravljen za to priložnost, je bil verski in tradicionalen.
Slovenski zbor želi poudariti, da je bil poleg glasbene organizacije za naše gostovanje v teh dneh izbran tudi prostor, ki je bil molitveni dom v soseski trapistov. Odgovorni so se potrudili za vsako podrobnost in poskrbeli, da smo se ves zbor in spremljevalci počutili kot doma.
Ob koncu praznovanja 75. obletnice najstarejšega zbora v Cuyo, smo zaključili to čudovito in nepozabno potovanje. Zbor združuje 26 članov in 4 generacije, vsi pa sledijo istemu cilju: širiti slovensko glasbo in kulturo.
Zahvaljujemo se Uradu za Slovence po svetu, ki nam je zaupal in financiral del potovanja, Slovenskemu društvu iz Mendoze, gospodu Ivu Jeretiču, predstavniku Čilskega slovenskega društva.
Na koncu bi radi posebej omenili dr. Diega Bosqueta, ki zbor vodi že skoraj 25 let in svoje znanje in ljubezen do slovenske glasbe prenaša na vsako vajo in koncert. Zahvaljujemo se tudi Mariani Ruiz Diaz, naši vokalni vzgojiteljici, za njeno neutrudno delo.
Še bomo peli!
