Knjižna novost v sozaložbi Goriška Mohorjeva družba – Družina – Župnija Rovte

V drugi polovici meseca maja je izšla druga dopolnjena izdaja spominov izseljenskega duhovnika msgr. Janeza Hladnika z naslovom Od Triglava do Andov, v službi Cerkve in naroda. Soizdajatelji so najstarejša založba Slovencev v Italiji Goriška Mohorjeva družba, osrednja matična katoliška založba Družina in župnija Rovte, ki je kraj, od koder je bil Janez Hladnik doma. Dopolnjeno izdajo knjige pobudniki posvečajo 40-letnici prve izdaje ter 70-letnici prihoda prve skupine slovenskih političnih beguncev v Argentino.

Hladnikovi spomini so prvič izšli pri Goriški Mohorjevi družbi v dva tisoč izvodih in v redni zbirki goriške založbe za leto 1978. Knjiga je bila namenjena tudi ali predvsem matičnim bralcem, katerim pa je tekst postal kaj kmalu nedostopen, saj je so bili Hladnikovi spomini ena redkih knjig, ki jih je jugoslovanski režim tudi formalno prepovedal z objavo v Uradnem listu. Zato je kopij prve izdaje knjige v Sloveniji in v Rovtah zelo malo. Iz Rovt je tako lansko leto prišla pobuda, da bi knjigo ponovno izdali, zato da bi ovrednotili lik tega velikega duhovnika, mu dali mesto, ki si ga zasluži v zavesti ljudi, skrita želja pobudnikov pa je tudi ta, da bi po Hladniku poimenovali domačo osnovno šolo.

V Rovtah so tekst, ki je izšel pred štirimi desetletji, pretipkali, zbrali so bogato fotografsko gradivo, tekst in slike pa je nato v celoto spravila urednica druge izdaje Erika Jazbar. Izvirnemu besedilu je dodala še štiri spominske zapise o msgr. Janezu Hladniku, ki so v povojnih desetletjih izšli v zamejstvu, v Argentini in v matici. Med temi bi omenili daljši zapis, ki ga je podpisal begunski duhovnik Jože Košiček in je izšel v Zborniku Svobodne Slovenije leta 1966 ter uvodni zapis delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Jureta Rodeta v monografijo 50 let Slovenske vasi in Društva Slovenska vas, ki je izšla v Argentini leta 2002.

Knjigo so krstno predstavili 29. maja na tiskovni konferenci, ki je potekala v Galeriji Družine v Ljubljani. Na njej so spregovorili direktor Družine Tone Rode in predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. Renato Podbersič, ob njem goriška urednica Erika Jazbar, Ivanka Koprivc, ki je tekst leta 2012 pretipkala, pa še glavna akterja druge izdaje, in sicer Hieronim Kavčič in Jože Leskovec, ki sta Hladniku leta 2016 posvetila tudi spominsko slovesnost v Rovtah in razstavo o Hladniku, ki je že obiskala številne kraje.

foto: Ivo Žajdela

Drugi izdaji Hladnikovih spominov je Radio Ognjišče posvetil tudi dve oddaji iz niza Moja zgodba. Jože Bartolj se je pogovoril s snovalci knjige, pa tudi s Hladnikovimi nečaki in domačimi iz Rovt.

V nedeljo, 24. junija, pa je bila predstavitev knjige v Rovtah. Bil je to pravi praznik domače vasi in okoliških krajev, udeležba je bila množična, navdušenje veliko. Praznik se je začel v domači cerkvi, ki je posvečena Sv. Mihaelu, s slovesno mašo, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Anton Stres, zlatomašnik, ob somaševanju drugih duhovnikov, med katerimi sta bila domači župnik, predsednik GMD msgr. Renato Podbersič, ki je tudi zlatomašnik, ob njih je somaševal tudi g. Pavle Novak iz Argentine. Msgr. Stres je homilijo posvetil likoma msgr. Hladnika in Janeza Krstnika, spomnil se je tudi svojih potovanj v Argentino, spoznavanja Slovenske vasi in tamkajšnjih ljudi, pri katerih Hladnikov lik še danes živi, poudaril je tudi pomen ne le njegovega dela, temveč predvsem pristopa do družbe in okolja, v katerih je deloval. Pred izzivi vsakokratnega trenutka ni bil indiferenten, temveč je nanje odgovarjal z dejanji, za katere se ni spraševal in računal, kako jih bo uresničeval, temveč je enostavno naredil. Vodilo sta mu bila verza Simona Gregorčiča Dolžan ni samo kar veleva mu stan, / kar more, to mož je storiti dolžan!

Msgr. Janez Hladnik je po mašniškem posvečenju najprej deloval v matičnem prostoru, nato kot izseljenski duhovnik od leta 1936 v Argentini, najprej med slovenskimi izseljenci, ki so zapustili domovino zaradi revščine in fašizma, po koncu druge svetovne vojne pa je pri takratnem argentinskem predsedniku Peronu dosegel, da so se slovenski politični begunci, ki so dotlej živeli v taboriščih v Avstriji in Italiji, lahko preselili v Argentino. Omogočil jim je, da jih je Argentina sprejela, jim pomagal pri urejanju dokumentov, sad njegovega truda pa je tudi Slovenska vas, strnjeno naselje, kjer slovenska skupnost živi še danes.

Po maši v domači cerkvi v Rovtah je v domu krajanov sledila predstavitev knjige s kulturnim programom. Prisotni so napolnili dvorano do zadnjega kotička, dogodek je obogatilo petje domačega cerkvenega pevskega zbora, slavnostni nagovor je imel župan Logatca Berto Menard, spregovorila je tudi urednica knjige Erika Jazbar, na ogled je bila razstava, najbolj prisrčen pa je bil poklon otrok domače osnovne šole, ki so uprizorili nekaj odlomkov iz Hladnikove knjige, in sicer prizore iz njegovega srečnega otroštva, ki ga je preživel v preprosti, zdravi in verni kmečki družini.

Janez Hladnik je že ob prvi izdaji spominov leta 1978 idealno povezal tri narodne ude v zamejstvu, matici in v zdomstvu. Tudi druga izdaja je po štirih desetletjih povezala slovenski prostor in utrdila vezi med Gorico, Rovtami, Ljubljano in tudi Buenos Airesom.