To je srečanje, ki smo ga že navajeni od začetka našega prihoda v Mendozo. Že v letu 1949 smo romali k Mariji v El Challao, nekaj kilometrov oddaljeno od glavnega trga mesta. Že takrat so naši starši pripravili narodne noše, s katerim smo zelo veseli in ponosni korakali proti cerkvi. Najprej smo imeli sv. mašo, nato pa kosilo, ki so naše mamice že prejšnji dan pripravile. Jaz se dobro spominjam zelo okusnega ocvrtega piščanca ali ocvrtega zajčega mesa, ki smo jih jedli vsako leto. Popoldne smo se spet zbrali v cerkvi in molili litanije, nato smo pa v dolgi procesiji šli okoli kapele, ki stoji na vrhu nizkega griča. Nazaj do parka General San Martín smo seveda spet kar hodili. Ko smo prišli domov nismo mogli pozabiti na lepe trenutke, ki smo jih tam doživeli in čakali na naslednjo romanje v El Challao.
.
.
Letos smo po zamisli Francija Šmona pripravili dvodnevni program. V soboto ob 9.45 smo se zbrali v Maipú na vinogradnem posestvu g. Staneta Grabenca, okoli 20 otrok slovenske osnovne šole, nekateri starši in č.g. Robert Brest, ki je prišel posebno na našo proslavo iz Buenos Airesa. Duhovnik je najprej zbral otroke in jim povedal lepe misli o duhovnem skupnem življenju v družini. Imeli smo tudi priložnost za sv. spoved. Potem so prejeli slike in jih pobarvali, na koncu je bilo na programu skupno kosilo.
Popoldne, medtem ko so se otroci igrali, je duhovnik imel razgovor z mladimi starši o poslanstvu žene in moža v zakonu. Na koncu smo zmolili rožni venec in imeli novo priložnost za sv. spoved.
Zvečer je bila na programu v Slovenskem domu sv. maša in duhovna obnova s sodelovanjem č.g. Roberta Bresta in našega župnika č.g. Janeza Cukjatija.
Naslednji dan, v nedeljo, 26. marca ob 11, smo se najprej zbrali na železniški postaji v Benegas, da smo potem vsi skupaj romali do pol ure oddaljene kapele Schoenstatt. Procesija se je vila za križem, in veliko sliko Marije Pomagaj, za njo pa kadilo, obe zastavi, narodne noše, duhovnika in romarji.
Po kratkem počitku, ki so ga potrebovali predvsem tisti, ki so nosili težko sliko in zastave, je začela sv. maša v veliki dvorani, ki smo jo Slovenci napolnili. Pri pridigi č.g. Bresta smo poslušali o modrosti device Marije, ki nas nikoli ne zapusti, kadar jo za kaj lepo prosimo. Ob koncu sv. maše so otroci zapeli lepo in veselo pesem pod taktirko duhovnika. Nato je bilo na programu prosto kosilo.
Popoldne po kosilu smo imeli procesijo do majhne kapele Schoenstatt, ki je na vrhu hriba. Nato češčenje evharistije, litanije in končni blagoslov.
Miha Bajda
.
