Maja Đukanović

Rojena 1962 v Ljubljani, je v Beogradu končala osnovno in srednjo šolo. Na Filološki fakulteti v Beogradu je diplomirala l. 1986 na Oddelku za romanistiko, kjer je poleg rednega študija fakultativno opravila izpite iz slovenščine in vzporedne slovnice slovanskih jezikov. Po končanem študiju je na predlog KPSNU bila na izpopolnjevanju iz slovenščine na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pri mentorju akademiku J. Toporišiču.

Od leta 1989 je zaposlena na Filološki fakulteti v Beogradu, najprej kot asistentka za slovenski jezik na Oddelku za srbski jezik in južnoslovanske jezike. Na Filološki fakulteti v Beogradu je magistrirala s temo iz teorije prevajanja (Prevodi Maupassantovih del iz francoščine v srbščino in slovenščino), leta 2004 pa doktorirala s temo iz primerjalne slovensko-srbske slovnice (Sistem zaimenskih besed v srbskem in slovenskem jeziku). Leta 2005 je izvoljena v naziv docentke, leta 2010 v naziv izredne profesorice in 2015 v naziv redne profesorice na Filološki fakulteti v Beogradu. Ukvarja se predvsem z vprašanji pouka slovenščine kot drugega/tujega jezika na vseh ravneh, s teorijo prevajanja in primerjalno slovensko-srbsko slovnico. Od l. 1995 dela tudi kot zaprisežena sodna prevajalka za slovenski jezik v Srbiji.

Na Filološki fakulteti v Beogradu je uvedla slovenščino kot vzporedno študijsko smer na Oddelku za splošno jezikoslovje. Od enoletnega izbirnega predmeta na Oddelku za srbski jezik in književnost je v okviru bolonjske reforme uvedla možnost, da študentje izberejo slovenščino kot drugi tuji jezik, kar do leta 2007 ni bilo možno. Uvedla je tudi možnost štiriletnega vzporednega študija slovenščine s splošnim jezikoslovjem, za katerega obstaja veliko zanimanje. Intenzivno sodeluje s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani in drugimi slovenskimi inštitucijami.

Z znanstvenimi predstavitvami redno sodeluje na strokovnih konferencah doma in v tujini. Na Filološki fakulteti v Beogradu je spodbudila znanstveno sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Slovenski jezik je poučevala tudi na Univerzi v Novem Sadu in Kragujevcu.

Poleg znanstvenih člankov je avtorica ali soavtorica Slovenske slovnice, Srbsko-slovenskega in slovensko-srbskega slovarja, učbenika za najvišjo raven učenja slovenskega jezika in strokovnih študij.

Aktivno sodeluje v delu Društva Slovencev Sava v Beogradu, od njegove ustanovitve leta 2001. S podporo Veleposlaništva R Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije je l. 2002 v Beogradu ustanovila dopolnilni pouk slovenščine za otroke slovenskega porekla. Kot učiteljica dopolnilnega pouka je skupaj z drugimi člani društva organizirala številne kulturne prireditve, strokovne ekskurzije mladih v Slovenijo in obiske drugim društvom v Srbiji. Redno piše, lektorira in sodeluje v urejanju Biltena društva Sava. Aktivno sodeluje z učiteljicami dopolnilnega pouka ter vodstvi društev in podpira kulturne prireditve, predvsem promocijo slovenskega jezika in kulture pri mladih v Srbiji.

V Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine je avtorica in soavtorica kulturnih projektov, v katerih aktivno sodelujejo predvsem mladi. Organizirala je več izpopolnjevanj za sloveniste v Srbiji, kjer so gostovali strokovnjaki iz Slovenije. Kot predsednica Odbora za izobraževanje je prispevala k uvajanju slovenščine kot jezika narodne manjšine v osnovne šole v Republiki Srbiji.

Članica Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu v mandatu od leta 2012 in 2017.