Nekoč, pred davnimi časi, je lepa čarodejka ošabnemu princu izrekla urok: zaradi njegove krutosti ga je spremenila v ostudno zver. A urok bo premagan, če mu uspe resnično ljubiti in biti ljubljen predno vrtnici, ki mu jo je izročila v dar, odpade zadnji cvetni list.

Leta so minevala, listi so odpadali a Zveri ni uspelo premagati uroka. Kajti, le kdo bi mogel vzljubiti zver?

Čudežni vrtnici je ostajal le še zadnji rdeči list, ko sta se blizu konca muzikala na odru kruto borila Zver in ošabni Gaston. Takrat se pojavi v stolpu Belle in s pesmijo prizna, da ljubi Zver. In vrtnica izgubi še zadnji list.  In prav tisti trenutek se je na odru, pod močno lučjo, odtrgal zadnji cvetni list in padel.

Naključje, slučaj? Ne, režiserjeva roka je poskrbela tudi za take podrobnosti.

Vsi poznamo režiserja in vemo, da ima vse natanko premišljeno in da je pripravljen tudi celo noč popravljati obleko ali sceno, če še ni povsem zadovoljen z njo. Prav to se je zgodilo na predvečer premiere – in samo takšna vztrajnost in ljubezen do igranja lahko privede do tako dovršene predstave, od katere nismo mogli odvrniti oči.

Zgodba se dogaja na dveh krajih: v začaranem gradu, v katerem biva Zver, in pa v majhnem mestecu, kjer je Belle doma. V prvem stanujejo žalostni prebivalci, ki jih je krutost princa spremenila v navadne stvari in čakajo, da jih ljubezen odreši. V drugem pa živijo veseli a lahkomiselni ljudje, ki se hitro navdušijo in sledijo najbolj zvitemu med njimi.  Most med obema svetoma zgradi mlada deklica, ki edina zna pod grdo masko odkriti plemenito srce.  

Gledalci smo uživali prizore nenavadnega para, Branka in Aleksa, ki sta nas v vlogah Lumièrja (svečnika) in Din Dona (ure) mnogokrat spravila v smeh do solz!!

Prav tako tudi Martin, ki mu je vloga predrznega Gastona, odlično pristajala. Zdelo se je, da je bila napisana prav zanj! Tako je bil imeniten, da so se njegove tri oboževalke (Vero, Nadja in Tati) kar topile od zaljubljenosti ob vsakem njegovem namigu. Damian je pa prepričljivo zaigral njegovega zvestega spremljevalca, Lefouja, ki je strpno prenašal vse prijateljeve šale in poniževanja.

Posebne čestitke pa si seveda zasluži Clara, v glavni vlogi Belle, ki je s svojim nežnim a odločnim petjem očarala ne samo strogo in navzven nedostopno zver ampak tudi vse gledalce v dvorani. Imela je dolgo in težko vlogo in izvedla jo je odlično!

Pa seveda Niko, v tako zahtevni in posebni vlogi kot je bila divja Zver, kjer je moral vzbuditi pri publiki tako nasprotna čustva: po eni strani, strah in tesnobo, po drugi usmiljenje in sočutje pa seveda končno doseči ljubezen njegove rešiteljice, kar je zagotovo dosegel!

Nihče ni niti za trenutek podvomil, da ima elegantna Babette (Lucijana), postavnega Lumièrja čisto pod svojim zaljubljenim  vplivom … In da ni znameniti operni pevki, Madame de la Grande Bouche, kljub dolgoletnemu uroku glas čisto nič propadel. Ponosni smo, da Marta z nami deli svoje talente!  Lepo je bilo slediti igranju Miki, Gospe Potts, ki je kot skrbna in razumljiva gospodinja, vse v gradu povezovala in jim pametno svetovala in pa mali Tanji, v vlogi Čipa, ki nas je osvojila s svojim nežnim in otroškim nastopom.

Dani je uspešno zaigral Mavrica, Bellinega malce čudnega očeta, ki je kljub nerazumevanju okolice pokazal svoj pogum in roditeljsko ljubezen.

Posebno omembo pa zaslužijo še vsi šolski otroci, ki so kot žličke, noži in vilice pa tudi šalčke in prtički navdušeno pritekli na oder in razveselili občinstvo. Starejši fantje so v imenitnih volčjih maskah nakazali gozdne nevarnosti pa tudi grajskih služabnikov ni manjkalo.

Vaščane, ki sledijo Gastonovim podlim načrtom,  so na odru uprizorili mladi Slomškovega doma, glas so jim pa posodili člani zbora Ex Corde, ki so že vnaprej snemali potrebne pevske vložke.

Prav vsi so kar izžarevali veselje in publika je tako v soboto kot v nedeljo z burnim ploskanjem večkrat kar prekinila izvajanje, saj je bilo treba nagraditi igralce-soliste in jim izkazati svoje navdušenje.

Scena, na skrbi Andree in njenih pomočnikov, je bila, kot vedno, izvrstno premišljena in se je tako hitro spreminjala, da med prizori ni bilo pavze, ki bi premotila gledalce, je pa istočasno omogočila vsa gledališka dejanja. Nepogrešljiv del scene so bili tudi originalno izdelani rekviziti – ob potrebnem času so bili vedno na pravem mestu.

Protagonično vlogo so pa tokrat imele tudi luči: v različnih barvah in efektih so poudarile, razsvetlile ali pa celo skrile dogajanja na odru. Delovna ekipa je tudi tokrat pokazala svojo izkušenost. Prav tako tudi fantje skupine Audio Pristava s pripravo zvoka in snemanjem glasbe.

Obleke, na skrbi Marjane in skupine mamic, so bile poglavje zase. Imele so pred seboj velik izziv, vendar so učinkovito rešile komplicirane kostume igralcev: zver, svečnik, ura, omara, čajnik, šalica, itd, itd. 

Končno moramo pa še poudariti skrito delo šepetalk: publika jih ne vidi, tudi slišati jih ne sme. A igralcem brez njih nekaj manjka… 

Veliko je bilo še tistega skritega dela, ki ga pozna samo režiser… in njegova pomočnica….. in njuna družina…. Ko je bilo treba prilagoditi besedilo, pa poiskati partiture in najti vsakemu verzu primerno rimo, pripraviti koreografije plesov, skratka pomisliti na vse podrobnosti, da bi vse teklo “kot po maslu”. In tako je bilo! 

Na skupni sliki ob koncu igre smo zasledili čez 70 znanih obrazov: vsem njim prav velik aplavz!

AVŠ

.

.

Slike Sofi Bokalič, Matjaž Godec in Janko Koželnik

.

Lepotica in Zver

Režija, priredba in prevod scenarija: Marcelo Brula

Pomoč pri režiji: Marta Selan Brula

.

Nastopajo:

Belle – Clara Mazières
Zver – Niko Malalan
Gaston – Martin Marolt
Lumière – Branko Marinič
Din Don – Aleks Cestnik
Gospa Potts – Miki Bokalič
Madame de la Grande Bouche – Marta Selan
Babette – Lucijana Jakoš
Čip – Tanja Cestnik
Mavric – Dani Cestnik
Lefou – Damian Malalan
Claudette: Vero Brula 
Laurette:  Nadia Jakoš 
Paulette:  Tatjana Brula
Psihiater – Mati Brula
Pek –  Damijan Loboda
Knjižničar – Martin Loboda
Čarovnica – Natalia Podržaj 
Glas: Andrejka Vombergar Štrfiček

.

Vaščani:
Štefi Bokalič  – Martina Koželnik –  Magdalena Mazières – Natalia Podržaj – Cintija Pregelj – Saši Smrdelj – Lučka Pregelj – Anja Lijerón Košir – Luciana Petkovšek – Cecilia Petkovšek – Marko  Koželnik – Mati Brula – Martin Loboda– Tomi Selan – Niko Selan – Marko Loboda – Damijan Loboda – Magu Brula – Katja Brula – Viki Cestnik – Jani Petkovšek – Maks Cestnik – Ceci Magister

Volkovi: Martin Brula – Tomaž Godec – Mirko Kočar – Nacek Kocmur Košir – Načo Koželnik

Grajska služabnika: Andrej Kočar – Tomi Miklavc

Otroci Slomškove šole: Katja Brula – Magu Brula- Maks Cestnik – Martina Cestnik – Viki Cestnik – Simon Hrovat – Nadja Kočar – Ema Košir – Janez Košir – Zofija Košir – Ceci Magister – Luci Magister – Paula Magister – Luka Marini – Marko Marini – Hernan Obriskal – Načo Paulise – Martina Paulise – Santi Paulise – Ivan Petkovšek – Jani Petkovšek – Luka Pregelj – Tomaž Pregelj – Peter Rosetti – Sofia Rosetti – Matej Rovan – Viki Rovan – Fede Tomazin – Juampi Tomazin – Juli Tomazin – Juanma Vester – Sebi Vester.

S sodelovanjem Pevskega zbora Slomškovega doma Ex Corde

Kostumografija – Marjana Modic Cestnik
Scena – Andrea Quadri Brula 
Pomoč pri oblekah: Marjana Antonič Pipan – Monika Vitrih Koželnik – Aleks Cestnik in sodelavci
Odrski tehniki: Aleks Kastelic – Miha Podržaj – Karel Pregelj – Jože Lenarčič – Oskar Pregelj –  Edi Cestnik – Dani Cestnik in sodelavci
Šepetalki: Marija Novak Kinkel in Andrejka Kinkel
Rekviziti: Lojze Kočar in Marjan Petkovšek
Maskiranje: Štefan Godec – Veronika Godec Marini in sodelavci
Luči: Matjaž Ribnikar – Aleks Šuc in sodelavci
Zvok: Audio Pristava
Oblikovanje: Erika Indihar