Prešernova šola, Pristava
V nedeljo 25. junija smo na Pristavi imeli dvojno slavje. Pri sveti maši, ki jo je daroval č. g. Robert Brest, smo molili za žive in pokojne očke. Sv. daritev je polepšalo otroško petje ob spremljavi štirih kitar (Saši Jelenc Vodnik, Mikaela Križ, Viki in Nataša Jerovšek). Povezovala je Lucija Debevec. Prvo berilo je bral Matej Modic, psalm Augusto Oblak in drugo berilo Martin Gaser. G. Brest je med pridigo otroke poklical k sebi in jim razložil pomen nekaterih bogoslužnih predmetov in kako ter zakaj se pokrižamo in pokleknemo pred Najsvetejšim. Otroci so z zanimanjem poslušali in odgovarjali na vprašanja. Na povabilo g. Roberta so z veseljem poiskali svoje očke in dedke ter jih pokrižali na čelo. Presenetilo nas je! Marsikoga je ganil ta izredno lep obred. Vse je potekalo zbrano in v miru.
Kapela se je spremenila v dvorano. Najprej je voditeljica Prešernove šole Andrejka Papež Cordoba pozdravila vse navzoče. Nato se je odprl zastor in začela se je predstava. Otročki vrtca, prvega in drugega razreda so preko časovnega stroja ugotavljali, iz katere dobe naj bi bil njihov očka. Potem so se otroci tečaja ABC po slovensko, ki je letos pričel z rednim poukom, pogovarjali o različnih poklicih, ki jih imajo atki. Nato so učenci od tretjega do šestega razreda opisali, kakšen je super očka. Najstarejši so šaljivo predstavili pristavski simfonični orkester Počena struna. Sestavljali so ga klaviatura, kitara,trobenta in tolkala. Razveselili so nas z izvedbo suite o očkih in njihovih konjičkih. Pod vodstvom Saši Jelenc Vodnik so vsi otroci zapeli pesmi »Očka, moj očka« in »Sloveniji za rojstni dan«, ki jo je uglasbila in na klavirju spremljala Anka Savelli Gaser. Presenečeni, veseli in hvaležni učiteljicam (Luči in Zofi Skubic, Karolina Kenda, Viktorija Selan, Rotija Grbec Zarnik, Andrejka Papež Cordoba, Mimi Gorišek Caputo, Tatjana Rožanec in Monika Češarek Kenda) in Audio Pristava smo vsi navzoči zapeli Sloveniji »Kol´kor kapljic« in zavriskali. Končno smo se urejeno razšli, kot je to lepa slovenska navada.
Slavje se je nadaljevalo z okusnim kosilom, ki so ga pod vodstvom Martina Križa pripravili Tone Tomaževič, Martin Zarnik, Nejko Skubic in Nejko Magister. Pristno domače je bilo. Mladina, mladci in mladenke so poskrbeli za postrežbo. Skoraj gotovo je vsemu temu pripomogel sv. Janez Krstnik, ki nam je poslal toplejše vreme sredi zime in ki mu v Argentini pravimo »veranito de San Juan«.
Od začetka do konca – luštno je bilo! Velika udeležba je dokazala, kako potrebujemo taka druženja. Še enkrat: Na zdravje, očka! Na zdravje, Slovenija!
Monika Češarek Kenda
(foto: Veronika Comito Gorišek)
____
Rožmanova šola v San Martinu
V Rožmanovi šoli v San Martinu smo se v soboto 24. junija ob koncu šolskega dne spomnili zgodovinskih dogodkov, ki so pripomogli, da je Slovenija postala samostojna država. Skupaj z učiteljicami in vsemi učenci smo z veseljem sprejeli slovensko zastavo in zapeli slovensko himno. V vrtcu so ob državnem prazniku naredili slovensko zastavo iz kolaža ter se pogovarjali, kako jo morajo spoštovati.
Učenke 4. razreda so recitirale pesem Hermana Germa “Domovina” in tako razložile, kaj vse razumemo pod to besedo. Voditeljica šole, Nina Pristovnik Diaz, je podala zgodovinski okvir in učence spraševala o svobodi. Učenci so pozorno poslušali in razmišljali o tem pojmu. Priznali so, da so svobodni, a da so za nekatere odločitve odvisni od staršev, ki zanje skrbijo. Za zaključek smo skupaj zapeli pesem Slovenija v svetu in zaželi Sloveniji vse najboljše!
Rožmanova šola
____
Balantičeva šola, Naš dom San Justo
Vsakoletno srečanje ob tako velikem slovenskem prazniku utrjuje našo zavest in pripadnost narodu sredi katerega nas je Stvarnik postavil. V soboto 24. junija so se mladi šolarji, učitelji in družine Balantičeve šole zbrali v spodnjih prostorih Doma, da skupaj proslavijo 26. obletnico samostojnosti mlade države Slovenije.
Otroci iz vrtca, s pomočjo svojih učiteljic, so nam prisrčno predstavili kako je Bog ustvaril nebo in zemljo, noč in dan, in vsa živa bitja. Po ugotovitvah malčkov smo slišali, da je bilo: »Vse dobro!« Nato so v rokicah zavihrale slovenske zastavici, saj so z veselim rajanjem želeli nazdraviti Sloveniji. S prešernim ploskanjem smo pohvalili njihovo spontanost.
Šolarji 1., 2., 3. in 4. razreda pa so nas presenetili z ritmično vajo, ki je zahtevala od njih obilo pozornosti. Izvedli so jo brezhibno! Na koncu te so s škatlami – ovitimi v belo, modro in rdečo barvo – sestavili slovensko zastavo. Nato so nas poučili kaj je to domovina, ko so nam preko recitacije povedali, da je to najlepši kraj, kjer živeti si želiš. Pa še to, da se domovina danes smehlja saj je svobodna vsa. Presenečenj še ni bilo konec! V nas so s svojo razigrano pesmijo privabili željo, da bi z njimi hodili en, dva, tri po prelepi Sloveniji. Seveda, smo vsi z vsem srcem izrekli: »Vse najboljše, Slovenija!«
Bogate besede ge. Alenke Belič Fantini, s katerimi je otroke spodbudila naj molijo za mir kakor fatimski pastirčki, so tudi v prisotnih prebudile odgovornost. Vsi smo dolžni graditi mir v srcih, vrednota za katero je slovenski narod plačal visoko ceno. Le tako bosta Slovenija in svet postala bolj polna pravičnosti, resnice in medsebojnega razumevanja.
Danica Malovrh
Vse slike: Facebook Balantičeve šole (foto: Lučka Oblak Čop)
___
Slomškova šola, Ramos Mejía
V soboto 24. junija smo v Slomškovi šoli praznovali 26-letnico osamosvojitve Republike Slovenije.
Letos smo praznovanje pripravili malo drugače. Vse otroke smo povabili v gostinske prostore. Tam jih je čakala naša učiteljica zgodovine prof. Veronika Grabnar Pregelj. Na mizi je bila torta: bela, modra in rdeča. Na steni pa zemljevid sveta.
Najprej smo ugotovili, da ta torta nima prave slovenske zastave, saj nima grba. Dodali smo grb in analizirali njegov pomen. Otroci so poiskali na zemljevidu Slovenijo in nato še Argentino. Pozorno so poslušali, ko je ga. Veronika razložila kaj vse se potrebuje, da se lahko reče, da je neka državo samostojna. Tako smo se naučili, da je potrebno najprej imeti lastno zemljo in na njej stalne prebivalce, svojo vlado, zastavo in himno. Pregledali smo v čem se razlikuje naša zastava od drugih, ki imajo iste barve, in seveda zapeli tudi slovensko himno!
Tako je potekala »ura zgodovine« naših otrok. Končno smo prišli do zaključka, da je ta praznik 26. rojstni dan Republike Slovenije. In kaj naredimo, ko praznujemo rojstni dan? Prižgemo svečko na torti in zapojemo Kol’kor kapljic… Vsi smo veselo zapeli in ugasnili svečko, potem pa rade volje pojedli torto!
Marcelo Brula
