OkrOgle  obletnice

Pred 50 leti, 31. oktobra leta 1969, je v Buenos Airesu umrl Jožko Krošelj, časnikar, socialni in kulturni delavec in dolgoletni urednik našega tedna Svobodna Slovenija.

.

Življenjepis Jožka Krošlja

Jožko Krošelj se je rodil v Kapelah pri Brežicah 6. decembra leta 1902. Starša Jože in Marija Zevnik sta za njim imela še sedem otrok, tako da je Jožko rasel v zdravi in številni kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kapelah, na gimnazijo pa je odšel v Maribor, kjer je bil soustanovitelj in sourednik dijaških literarnih revij “Utrinki” in “Stražni ognji”. Gimnazijo je končal v Ljubljani, kjer je sodeloval v revijah “Mladina” in “Ženski svet”.

Kot univerzitetni študent se je včlanil v društvo Zarja in sodeloval pri pevskem zboru, ki ga je vodil France Marolt. Ko je imel komaj 25 let so ga povabili v tajništvo Slovenske ljudske stranke za mesto Ljubljana. Leta 1928 se je preselil v Beograd, kjer je bil osebni tajnik dr. Antona Korošca.

Leta 1932 je uredništvo največjega slovenskega dnevnika “Slovenec” zaprosilo Krošlja, naj bi prevzel beograjsko uredništvo tega dnevnika. Bil je tudi član izvršnega odbora jugoslovanske časnikarske agencije Avala.

Leta 1933 se je na Rakovniku pri Ljubljani  poročil z Amalijo Koman. Zakonca je Bog blagoslovil s tremi sinovi: Tonetom, Janezom in Bojanom. 

Po smrti dr. Korošca se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel mesto ravnatelja uprave dnevnika “Slovenec”. Leta 1945 je pred komunističnim režimom bežal najprej na Koroško, kasneje pa v Italijo, kjer je bil v begunskih taboriščih Monigo in Servigliano. Tam je začel izdajati dnevnik Zedinjena Slovenija, ki je kmalu dobil sloves kot najboljši slovenski list v Italiji.

Leta 1948 je prispel v Argentino, se takoj vključil v Društvo Slovencev in na prošnjo izdajatelja Svobodne Slovenije Miloša Stareta vstopil v uredniški odbor ter prevzel glavno uredništvo tednika, mesto ki ga je obdržal vse do svoje smrti, 31. oktobra 1969.

.

.

Socialni delavec

Tako je Miloš Stare v Zborniku Svobodne Slovenije leta 1970 opisal socialno delo Jožka Krošlja: 

V Izseljenstvu je bil Jožko Krošelj človek dela in to dela predvsem za svojega bližnjega in za skupnost. Nobenega še tako težkega dela se ni branil. Prevzel ga je in vršil s popolno odgovornostjo. To je dokazal tudi ko je prišel v izseljenstvo v Argentino. Krošelj sam je prišel 1. aprila, žena s tremi neodraslimi sinovi pa 6. junija 1948. Tedaj je že delovalo Društvo Slovencev, katerega delo je bilo urejevanje prihoda slovenskih beguncev v Argentino, ter jim po prihodu nuditi pomoč, kolikor je v tedanjih razmerah bilo mogoče. 

Ob prihodu v emigrantski hotel se je vsak vseljenec znašel v novem, docela nepoznanem svetu. Ogromna večina ljudi si zaradi neznanja jezika in pomanjkanja materialnih sredstev sama ni znala dosti pomagati. Društvo je iskalo stanovanja, zaposlitve, itd. Vsaka narodnostna skupina je imela v hotelu svoje zastopnike, ki so bili prijavljeni ravnatelju hotela. To nehvaležno nalogo je sredi aprila 1948 prevzel Jožko Krošelj, takoj po prihodu. Kot zastopnik Društva Slovencev je hodil v emigrantski hotel vsak dan. Njegova naloga je bila: vzdrževati stike z ravnateljstvom emigrantskega hotela in Društvom, kakor tudi med prihajajočimi ljudmi in društveno pisarno, biti na razpolago vodstvu emigrantskega hotela v zadevah, ki se nanašajo na razmestitev ljudi iz posameznih transportov, pomagati pri raznih informativnih sestankih, ki jih je imelo uradništvo emigrantskega hotela z begunci, jih seznanjati z delovnimi pogoji in možnostjo zaposlitve v posameznih provincah predvsem v Mendozi, ugotavljati število prihajajočih beguncev s posameznih transportov in jih primerjati z listami, ki jih je Društvo Slovencev dobivalo za vsak transport iz Italije od Socialnega odbora v Rimu, biti ljudem v pomoč v emigrantskem hotelu, jim pomagati z nasveti in posredovati njihove želje društveni pisarni, zlasti glede zaposlitve in stanovanj. Zelo važno je bilo ugotavljanje naslovov, kam so odhajali begunci. Dasi so Krošlju pomagali pri delu tudi funkcionarji Društva in posamezniki kot npr. pok. polkovnik Vauhnik, je vendar glavna teža bila na njem. Do tedaj, ko je Krošelj prevzel to delo je prišlo z različnimi transporti iz Italije v Argentino že blizu 1000 beguncev. V času ko je bil on referent Društva Slovencev v emigrantskem hotelu, to je od srede aprila do 30. decembra 1948 pa je s 30 transporti prišlo 2000 beguncev. Skupine na teh transportih so bile včasih večje včasih manjše. Večkrat je prispelo od 100 do 200 beguncev, dvakrat pa nad 500. 

Koliko dela, požrtvovalnosti in potrpljenja je bilo zvezanega s prihodom vseljencev, more razumeti le tisti, ki je to doživljal. Marsikdo ne bi vzdržal. Jožko Krošelj pa je vztrajal. O vsem opravljenem delu je Krošelj podal izčrpno poročilo na drugem občnem zboru Društva Slovencev, 23. januarja 1949. Poleg te funkcije je bil Krošelj pri Društvu Slovencev namestnik gospodarja, ker je odbornik-gospodar inž. Vivod službeno odšel v Comodoro Rivadavia. Funkcijo gospodarja je Krošelj vršil od 1. maja 1948 do 23. januarja 1949, ko je tudi o tem svojem delu na drugem občnem zboru Društva Slovencev obširno poročal. 

.

.

Glavni urednik “Svobodne Slovenije”

Dvajset let je bil Jožko Krošelj glavni urednik našega tednika Svobodna Slovenija. Miloš Stare je o njegovem delu napisal: V januarju 1949 je Krošelj vstopil v uredniški odbor Svobodne Slovenije, ki je začela začetkom leta 1948 izhajati v Buenos Airesu kot štirinajstdnevnik. Prevzel je mesto glavnega urednika in z njegovo pomočjo je list postal tednik. Zopet je prišel v svoje poklicno delo na katero je bil tako navezan. Okoliščine v katerih je moral delati so bile bistveno drugačne kot tedaj, ko je bil dopisnik Slovenca v Beogradu. Tudi v skromnih razmerah, v kakršnih je izhajala Svobodna Slovenija, se je lotil dela z nezlomljivo voljo in požrtvovalnostjo. Dvajset let je vztrajal pri tem delu. Nad 1000 številk je izšlo, ki nosijo pečat njegovega dela. Težko bi prešteli vse njegove uvodnike, članke in poročila o prireditvah in življenju Slovencev v Argentini in po svetu. Pa ni delal samo v uredništvu lista. Tudi upravo in ekspedicijo je moral prevzeti, ker v tistih razmerah ni bilo mogoče drugače. Resnično je, kar je bilo napisano ob njegovi smrti, da si Krošlja brez Svobodne Slovenije ni bilo mogoče misliti in Svobodne Slovenije ne brez Krošlja. Ni je bilo ovire, katere ne bi Krošelj premagal, da je Svobodna Slovenija redno tedensko izhajala. Pa ne samo pri Svobodni Sloveniji tudi pri Koledarjih in pozneje Zbornikih Svobodne Slovenije je žrtvoval vse svoje sposobnosti in moči. Kdor pozna vsebino in obseg vseh 21 letnikov te knjige, pri kateri je Krošelj sodeloval, mora priznati, da je bilo to ogromno delo. Navedem kot primer, da je bilo treba za vsak Zbornik napisati povprečno 200 do 250 pisem pri iskanju sodelavcev širom sveta, pri zbiranju člankov, razprav in slik ter informacij; po izidu pa za propagando in prodajo Zbornika. Brez tako vztrajnega sodelovanja Jožka Krošlja ne bi tega zmogel. Vsi, ki smo se udeleževali tedenskih sej uredniškega odbora Svobodne Slovenije skozi 20 let, nam bodo ostale v najlepšem spominu. Poleg napornega dela največkrat pozno v noč, v pripravah redne številke in posvetov glede vsebine Zbornika, so nas te seje tudi v medsebojnem prijateljstvu tako povezale, da nam bodo ostale vsem v spominu. Na teh sejah smo lahko govorili vse in o vsem. Debate so bile včasih dolgotrajne in ognjevite. Toda vedno smo se razšli v prijateljstvu. Jožko Krošelj je kot pravi novinar pisal z lahkoto o najrazličnejših temah. Posebno je bil zavzet za socialna vprašanja in za vse, kar je bilo v zvezi s političnim življenjem Slovencev iz dobe dr. Korošca. Prava posebnost Krošljeva pa so bili opisi prireditev, slovesnosti, romanj, itd. To pa je znal opisati tako kot nihče drugi. Delal je prav do zadnjega. Tudi v času bolezni. Zadnji njegov članek za Svobodno Slovenijo je bil v številki z dne 17. aprila 1969, ko je opisal Slovenski dan, ki je bil v nedeljo, 13. aprila na Slovenski Pristavi v Castelarju, Zadnjo razpravo za Zbornik 1969 pa je napisal še potem, ko je bolezen že napredovala. Z nezlomljivo voljo se je potrudil in napisal dokumentarni članek „Dr. Korošec, sporazum s Hrvati in Slovenci.” Kakor ostali članki v prejšnjih letih iz politične zgodovine Slovencev je tudi ta vzbudil pozornost ne le pri Slovencih ampak tudi pri drugih narodih Jugoslavije. Imel je v načrtu še več podobnih razprav iz politične zgodovine Slovencev. Velika škoda je, da jih ni napisal, predvsem zato, ker je v svojih člankih in razpravah iskal resnico in to samo resnico. Bil je zvest krščanskim načelom, ljubil je svoje delo in njegova vztrajnost in požrtvovalnost nista poznala meja.

Vse izdaje Svobodne Slovenije, Koledarjev in Zbornikov so na razpolago na spletu. Zelo zanimiva sta dva članka, ki ju je napisal Jožko Krošelj:

Ob desetletnici Društva Slovencev: Zbornik Svobodne Slovenije, leto 1960, stran 227.

Svobodna Slovenija v Izseljenstvu: Zbornik Svobodne Slovenije, leto 1967, stran 324.

.

Pripravil Jože Jan