V soboto 8. aprila je Naš dom San Justo gostil igralsko skupino iz Morona. Predstavila je igro Roberta Harlinga “Jeklene magnolije”.
Ko občinstvo pričakuje, da se zastor odpre, je vedno v dvorani nemirno vzdušje: posamezniki se sprašujejo: se bom smejal? Ali bo igra žalostna? Kakšen bo scenski prostor? Kakšne obleke? Bom v kakšni vlogi našel tudi kanček sebe? Obenem zaupa igralcem in režiserjem: gotovo bo lepo, gotovo bom o igri razmišljal še nekaj dni.
Tako je bilo vzdušje tudi ta večer, ko nam je igro predstavila Angelca Miklič Podržaj, in nam razkrila, da se igra odvija v frizerskem salonu majhnega mesteca.
Gabi Bajda Križ je izredno prepričljivo odigrala vlogo lastnice lepotilnega salona, Truvy Jones. Strigla, umivala in česala je, kakor da bi bilo res to njeno vsakdanje delo. Obenem je stranke poslušala, jim svetovala, jih razvedrila in jih tolažila kot da sama ne bi imela družinskih težav.
Njena pomočnica, Viki Selan kot Annelle Dupuy-Desoto, je mlada igralka, ki se vseh igrah prav dobro izkaže. V tej vlogi je prikazala prestrašeno mlado dekle, ki se je pred kratkim naselila v vas. Od začetka ne upa povedati kaj jo teži. Med igro se sprosti in zaupa prijateljicam, da jo je mož prevaral in zapustil. Lastnica salona potem skrbi zanjo, kot da bi bila njena hčerka.
Vsa igra pa se vrti okoli Shelby Eatenton – Latcherie (Andrejka Puntar Gaser). To je 25 letno dekle, ki je najlepša v vasi in se češe za poroko.
Iz igre se razbere, da je zelo dobra, da skrbi za druge, da jo imajo vsi radi. Vedno je vesela, korajžna in včasih tudi trmasta. V frizerskem salonu se pregovarjata z materjo M´Lynn Eatenton (Maruča Zurc) zaradi poročne obleke in pričeske. Shelby ima sladkorno bolezen in zaradi bolezni ne bo smela imeti otrok, čeprav si to zelo želi.
Še dve prijateljici dopolnjujeta skupino, ki se srečuje v lepotilnici: Clairee Belcher (Cvetka Češarek Tomaževič), ki kot vdova nekdanjega župana hodi na razne otvoritve in ima celo svojo radjisko postajo ter Ousier Boudreaux ( Beti Petkovšek Mavrič) premožna godrnjavka, ki ima vedno vzrok, da se prepira s sosedi. Cvetka vedno lepo igra, Beti pa je bila prvič na odru in je pokazala močan značaj, kakršnega je vloga zahtevala.
Igra, ki v začetku obravnava čisto vsakdanje in prazne pogovore se stopnjuje. Postane prav žalostna, ko se Shelby zaradi nosečnosti in poroda poslabša zdravje. Mora na dializo in potem presaditev ledvice, katero ji podari mati. A Shelbi ni mogoče pomagati in umre.
Vrhunsko in doživeto so igralke odigrale zadnji del igre, ko razmišljajo o smrti: ko Anelle pravi, da goreče moli, da bi razumela zakaj je morala Shelby tako zgodaj umreti ter se tolaži, da Shelby pri Bogu za vse skrbi, in ko mati M´Lynn pripoveduje svoje občutke ob izgubi hčerke katero je kot ženska spremljala ob začetku življenja in tudi, ko je do zadnjega ostala čisto sama pri njej.
Na programu je pisalo: “V zahvalo vsem režiserjem”. Najlepša zahvala režiserjem je ravno igra. In ta zahvala gre tistim režiserjem, ki se trudijo, da postavljajo vedno nove igre na oder in tistim, ki so prezgodaj odšli v večnost a so vseeno pustili močno sled za seboj.
Pretresljiva igra je bila obdarjena z močnim aplavzom za igralce, za gospo Marijo Zurc, odlično igralko in režiserko in za vse sodelavce: Šepetalki: Helena Dolinšek in Andreja Bitenc Skubic. Za rekvizite so poskrbeli ga. Andreja Bitenc Skubic , Mikaela Križ in Boris Čeč. Za pričeske in lasulje: gdč. Ljudmila Smrdelj in g. Ivo Smrdelj. Scenski prostor so pripravili g. Martin Zarnik in g. Tone Oblak in g. Lojze Erjavec s sodelavci. Za luči: Luč in zvok San Justo. Za zvok: Audio Pristava – z Adrijanom Gaserjem na čelu.
Po igri so se igralci in publika pomaknili v spodnje prostore kjer so Luciana Oblak, Mikaela Puntar, Saši Smrdelj, Luciana Trpin in Jana Urbančič pod skrbnim vodstvom Monike Oblak poskrbele za prav dobro in obilno zakusko.
Tam smo, kot malo prej v frizerskem salonu nadaljevali prijateljski pogovor in se še osebno zahvalili režiserki, igralcem in vsem, ki so omogočili ta lep večer.
Nuška Belič Draksler
Fotografije:Toni Oblak
