Pred 110 leti, 26. avgusta 1914, se je v Solkanu rodil Albin Mozetič, slovenski inženir kemije in neutrudljiv prosvetni delavec v slovenski skupnosti v Argentini. Bil je soustanovitelj in prvi podpredsednik Društva Slovencev (kasneje društvo Zedinjena Slovenija) ter predsednik med leti 1952 in 1958.

Življenje Albina Mozetiča

Rodil se je 26. avgusta 1914 v Solkanu pri Gorici. Otroška in dijaška leta je preživel v Ljubljani, kjer je na tehnični fakulteti postal inženir kemije. Kot mlad kemik je v letih pred drugo svetovno vojno dobil zaposlitev v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Ko so leta 1941 Nemci zasedli Gorenjsko, se je inž. Mozetič kot zaveden narodnjak pred njimi umaknil v Ljubljano, kjer je preživel medvojna leta.

V Ljubljani se je poročil z Vido Vidmar, ki je prav tako kot on študirala kemijo.

Leta 1945 se je kot protikomunist pred nasilnim režimom umaknil v Italijo, kjer je nekaj časa preživel v begunskem taborišču Monigo pri Trevisu, nato pa se preselil v Trst, kjer je z ostalimi slovenskimi protikomunističnimi izobraženci pomagal utrjevati slovenstvo in slovenske ustanove v Italiji.

Leta 1948 je odšel v Argentino, kjer se je takoj vključil v slovensko begunsko organizacijo.

Kot inženir kemije je kmalu dobil zaposlitev v podjetju Diadema Argentina družbe Shell, kjer se je od začetniškega uradniškega položaja z leti povzpel do samega vodstva tega svetovnega podjetja. Leta 1958 ga je družba poslala v Indonezijo, od koder se je po dveh letih vrnil in v Buenos Airesu prevzel vodstvo velike Shellove rafinerije, leta 1964 ga je vodstvo podjetja poklicalo v glavno centralo v London.

V Londonu je umrl 25. februarja 1965, star komaj 50 let. Pokopan je v Gorici.

Delo inž. Mozetiča

Vsa leta, ki jih je inž. Mozetič preživel skupno z ostalimi Slovenci v emigraciji, razodevajo njegovo veliko skrb za slovenske ljudi.

Že v taborišču Monigo se je za slovenske begunce potegoval pri angleških vojaških oblasteh.

Po prihodu v Argentino je bil soustanovitelj in prvi podpredsednik Društva Slovencev ter v njem razvijal delavnost kot odbornik in kasneje kot predsednik vse do svojega odhoda v Indonezijo in London.

Društvo Slovencev je bilo ustanovljeno 25. januarja 1948. Društvo si je postavilo naslednje cilje: nuditi slovenskim beguncem gospodarsko in moralno oporo; zastopati koristi članov Društva; združevati vse slovenske begunce v Argentini; pomagati slovenskim beguncem pri vselitvi v Argentino; gojiti verske, kulturne in nacionalne vrednote. Prvi odbor Društva so sestavljali: častni predsednik č.g. Janez Hladnik, predsednik Miloš Stare, podpredsednik inž. Albin Mozetič.

Društvo je navezalo stike z argentinskim Direktoratom za emigracijo in z upravo Migrantskega hotela, ki je nudil prvo zatočišče preko 7.400 slovenskim beguncem. Društvo je posredovalo zaposlitev preko 700 Slovencem pri javnih delih ministrstva za javna dela, mnogim je preskrbelo delo pri zasebnih podjetjih in tovarnah. Posredovalo je začetno stanovanje mnogim slovenskim družinam in pomagalo pri ustanavljanju slovenske kolonije v San Luisu in Mendozi.

Ko je prvi predsednik Društva Slovencev Miloš Stare dne 12. oktobra 1952 zaradi prezaposlenosti in zdravstvenih razlogov odložil predsedstvo društva, je bil za njegovega naslednika izvoljen inž. Albin Mozetič. Na tem položaju je ostal do 14. junija 1958, ko je odšel v Indonezijo. Za svoje delo v Društvu Slovencev si je postavil naslednje vodilo: “Društvo Slovencev je edina naša reprezentančna organizacija v Argentini in ni politična. Zato svojim članom pušča popolno svobodo v političnem mišljenju in delu, v socialnem in gospodarskem udejstvovanju. Družiti hoče vse demokratsko misleče in protikomunistične Slovence. Prizadevanje društva in njegovih voditeljev je stremelo vedno za tem, da se med nami vzdržuje in ohranja enotnost in edinost na zunaj in znotraj. Društvo nam je bilo odslej potrebno, da smo združeni premagovali začetne težave, nam je potrebno danes in nam bo potrebno še v bodoče, dokler bo v Argentini še kaj slovenskih protikomunističnih beguncev.” (govor na občnem zboru Društva Slovencev 4. 10. 1953).  Na IX. rednem občnem zboru Društva Slovencev 29. 1. 1956 je pa izrekel naslednje misli: “Kljub vsem napakam in pomanjkljivostim v društvenem delovanju ali celo pri društvenih odbornikih, je Društvo Slovencev v osmih letih svojega obstoja v polni meri opravičilo in dokazalo nujno potrebo svojega obstoja. Če ga ne bi še imeli, bi ga morali ustanoviti in sicer prav takšnega, kakor ga danes že imamo. Društvo Slovencev je okvir, v katerega spada vsak slovenski protikomunistični begunec v Argentini ne oziraje se na njegovo politično ali svetovnonazorsko pripadnost”.

Po vrnitvi iz Indonezije je bil znova izvoljen v odbor Društva Slovencev.

Med predsedstvom inž. Mozetiča je Društvo Slovencev ustanovilo Dobrodelni sklad ter uvedlo “Slovenski dan” – vsakoletno veliko prireditev na Belo nedeljo, ki je še danes – skupaj s spominsko proslavo in Misijonsko tombolo – ena najbolj obiskanih slovenskih prireditev v Argentini.

Inž. Mozetič je delo in razvoj Društva Slovencev in poznejšega društva Zedinjena Slovenija z vso ljubeznijo spremljal vse dni svojega bivanja v Argentini. Slovenskim ljudem je bil vedno v pomoč in korist. S svojim znanjem in visokim položajem, ki ga je zasedal, je rojakom v Argentini neutrudljivo pomagal pri društvenem, organizacijskem, kulturnem in gospodarskem življenju.

Pripravil: Jože Jan

Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik Svobodne Slovenije