V Argentini se je za nekaj dni mudil minister Klemen Boštjančič, ki vodi finančni resor od nastopa 15. vlade Republike Slovenije.

Boštjančič prihaja iz sveta financ in zasebnega podjetništva in je 1. 6. 2022, ko je sprejel mesto ministra prvič stopil v javno službo. Intervju za Svobodno Slovenijo je potekal v soboto, 23. novembra.

Ministrski obiski niso pogosti dogodek, sploh pa obisk ministra za finance. Ali je to prvi obisk vodje vašega resorja v Argentini in kateri je namen obiska?

Torej nisem čisto prepričan, če pred mano ni bil tu na obisku že kateri od mojih predhodnikov, je to res moj prvi obisk v Argentini, ni pa prvi obisk v Latinski Ameriki. Namreč, ko sem postal minister in pregledal dejavnosti, s katerimi se ministrstvo ukvarja sem ugotovil, da je Slovenija kot članica IDB, to je Medameriške razvojne banke (BID v španščini), bila zadnja leta precej neaktivna, zato sem odločil, da je smiselno delati na področju približevanja Latinske Amerike Sloveniji in obratno. Zdaj smo v bistvu kar aktivni na tej mednarodni ustanovi in zato sem tudi že nekajkrat potoval v Latinsko Ameriko.

Tokratni obisk pa je pravzaprav vezan na obisk Asunciona, kjer bo naslednji teden potekala ena največjih davčnih konferenc, ki jo organizira OECD (OCDE). Zdelo se mi je smiselno, da ob tej priložnosti pridem še v Argentino zaradi večih razlogov, predvsem tudi zaradi tega, ker je tukaj ta močna slovenska skupnost in se mi zdi, da je prav, da pokažemo afiniteto, ki jo imamo do Slovencev po svetu.

Kako ocenjujete trenutno stanje slovenskega gospodarstva in katere izzive vidite v prihodnje?

Če primerjam z Argentino je slovensko gospodarstvo v zelo dobrem stanju, če primerjam z večino evropskih držav tudi relativno dobro. Evropa ima seveda svoje težave, svoje izzive, predvsem v primerjavi s Kitajsko pa deloma z ZDA-jem, tu mislim predvsem na konkurenčnost evropskega gospodarstva, vendar je Slovenija znotraj Evrope relativno dobro pozicionirana, imamo ničelno inflacijo, imamo gospodarsko rast, ki je višja od evropskega povprečja, imamo zgodovinsko najnižjo brezposelnost. Iz teh vidikov je torej relativno dobro, kar pa seveda ne pomeni, da ni še vrste stvari, ki jih lahko naredimo, predvsem na tem področju mednarodnega sodelovanja.

Ali je Slovenija iz vidika davčnega sistema atraktivna za posameznike, predvsem potomce Slovencev, ki bi se želeli tja seliti in za morebitne investitorje?

Po moje v resnici je! Če bi vprašali Slovence v Sloveniji bi verjetno sicer rekli, da Slovenija ni davčno zanimiva, če bi vprašali tuje investitorje bi večinoma odgovorili, da je bolj davčno primerna kot marsikatera druga evropska država. 

Če pa vas konkretno zanima položaj za potomce Slovencev pa mislim, da je zelo zanimiva. Nekaj dni nazaj smo v Državnem zboru sprejeli paket davčnih sprememb, ki v veliki meri naslavlja prav ljudi, ki bi prišli v Slovenijo; namenjena je sicer mladim do 40 let, tistim, ki so bili več let v tujini in biti rezidenti tuje države, in to seveda  velja za Slovence, ki živijo v Argentini: če pridejo v Slovenijo jim skozi pet let nudimo posebno davčno olajšavo. Namenjena je tako Slovencem v tujini kot tudi osebam drugih narodnosti, ki bi se želeli preseliti v Slovenijo in si pri nas ustvariti družino, zato ciljamo na mlajše od 40 let, ker verjamemo, da potem, ko si nekje ustvaril družino tam tudi ostaneš. To je prvi korak aktivne politike privabljanja tujih kadrov, kjer pa seveda ciljamo predvsem na izobražene, strokovne kadre, za katere danes pravzaprav tekmuje cel svet. 

V Argentini veliko govorimo o javnem dolgu, ki vedno narašča in nam ga ne uspe zmanjšati. Kako pa Slovenija na tem področju, kakšen je obseg in trend javnega dolga?

Odstotek javnega dolga, delež javnega dolga merjen v odstotku bruto domačega proizvoda je nekaj pod 70 odstotki, kar je tudi v skladu z evropskimi fiskalnimi pravili, ki v naslednjem letu ponovno stopijo v veljavo, s čimer bodo morale vse evropske države zniževati dolg najmanj na 60 odstotkov BDP-ja ali nižje. Tudi naš sprejeti proračun za naslednji dve leti, ter srednjeročni fiskalni načrt, ki smo ga tudi že potrdili, sledi temu cilju, da se bo dolg v odstotku BDP-ja še zniževal.

Kako pa je s proračunskim primanjkljajem, kako ga Slovenija upravlja, če primerjamo z drugimi evropskimi državami?

Zadnjih 6 let je bilo seveda relativno specifičnih, najprej zaradi covida – govorim za cel svet, potem pa tudi zaradi energetske krize, ki se je poznala tudi v -recimo temu- razrahljanih fiskalnih pravilih in tudi v letnih primanjkljajih, ki so bili za večino držav višji, kot bi sicer bili. V naslednjem letu 2025 je predviden naš primanjkljaj v višini 2,6% BDP; to je nižje od 3%, kar je še vedno neki stari evropski Maastrichtski kriterij in bo drugi najnižji v zadnjih šestih letih. A kljub temu, da so zdaj v veljavi nova pravila, je še zmeraj pomembna meja 2%, zato ga v letu 2026 želimo znižati pod 2%.

Največji stroški argentinskega proračuna so namenjeni socialni varnosti. Kaj pa v Sloveniji, kam gre največ denarja slovenskih davkoplačevalcev?

V bistvu za celoten zahoden svet velja, da izrazito rastejo stroški staranja, to so na eni strani stroški pokojnin, na drugi strani stroški, ki jih namenjamo za zdravstvo. Tudi vnaprej bo tako, dejstvo je da se naše družbe, tako evropske kot tudi argentinska, starajo, zato se vse večji delež namenja tem izdatkom. 

Kar se pa tiče ostalega, zadnja tri leta predvsem sledimo strateškim ciljem naše vlade, to je v prvi vrsti povečevanje izdatkov za raziskave in razvoj, povečujemo do 25%, 30% na leto in to bo zdaj že tretje leto zapovrsti. Gre za izdatke, ki se poznajo na dolgi rok, katerih učinki se bodo videli čez 5 in več let. A verjamemo v to, da odgovorna politika vsake vlade ne sme gledati le eno leto naprej ampak mora gledati dolgoročnejše. 

Drugo pomembno področje so stanovanja, v Sloveniji je zelo težko priti do stanovanja, ki ni predrago, zato je tudi to strateški cilj, ki smo si ga zastavili. Potrebno bo seveda kar nekaj let, da bomo do tega prišli, vsekakor pa namenjamo precej več sredstev za stanovanjsko problematiko. Pa tudi nekaterim drugim resorjem, ki so morda bili v preteklosti zanemarjeni in so zdaj bistveno bolj zadovoljni, kot je kultura, prav tako šport. Sicer pa na splošno za Slovenijo že nekaj let velja, da zelo veliko dajemo za državne investicije in to je eden od ključnih korakov, da pridemo do višje gospodarske rasti, posledično pa iz tega tudi višje zbrani davki lahko pripeljejo do blaginje, ki si jo vsi želimo.

Začasno vodite tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo. Naš stik s slovensko državno upravo je sicer majhen, imamo pa včasih občutek, da je Slovenija na tem področju nekako za Argentino. Kateri so cilji te preobrazbe in kako bo to vplivalo na življenjske navade državljanov?

Dejstvo je, da je Argentina zelo aktivna na področju digitalizacije in tudi umetne inteligence in da na tem želi postati ena od vodilnih držav. Tudi del obiskov v Argentini je namenjen prav srečanju z odgovornimi osebami na teh področjih, tako na zveznem nivoju kot na nivoju mesta Buenos Aires in province Buenos Aires, s sestanki z odgovornimi ministri oz. sekretarji za digitalizacijo, kjer je velik interes za sodelovanje s Slovenijo. 

Slovenija je na določenih področjih informacijske tehnologije zelo napredovala, predvsem na razvoju umetne inteligence. Gre za novo, zelo hitro razvijajoče se področje. V Sloveniji je relativno močna skupnost startup podjetij,  ki delujejo na IT in umetni inteligenci in to je gotovo eno od treh najbolj pomembnih strateških gospodarskih področij, v katere je vredno vlagati. Na tem je Slovenija kar precej napredna, na nekaterih področjih nas pa kar nekaj dela še čaka, zato je v tem kontekstu tako pomembno to mednarodno sodelovanje: tukaj je pristen velik interes tako na naši kot na argentinski strani in verjamem, da imamo eden drugemu marsikaj za ponuditi in se tudi naučiti eden od drugega.

Kateri ukrep, ki ste ga sprejeli kot minister, vas osebno navdaja z največjim ponosom?

Najbolj me veseli to, da kot minister igram zelo aktivno vlogo pri večini reform, ki se trenutno izvajajo v Sloveniji. V sami Sloveniji se to niti toliko ne vidi, a takoj, ko pridemo čez mejo in se pogovarjamo z mednarodnimi organizacijami, ali je to Evropska komisija, ali je to OECD ali je to IMF, pravzaprav zelo pozitivno gledajo na Slovenijo. Tu mislim tudi na spremembe, ki se dogajajo, predvsem na reforme, kot so zdravstvena reforma, pokojninska reforma, reforma plačnega sistema javnih uslužbencev, reforma dolgotrajne oskrbe. Gre pravzaprav za ključne stvari, ki verjamem, da jih mora večina zahodnega sveta izvesti, čeprav je to kar težko. 

Torej,  na kar sem najbolj ponosen je, da te stvari izvajamo, kljub kritikam, ki jih slišimo in verjamem da se ne bomo ustavili vsaj še nekaj mesecev, vsaj do poletja naslednjega leta, ko je še čas, da določene od teh stvari še izvedemo. Kot sem že rekel smo iz strani večine mednarodnih institucij in organizacij zelo pohvaljeni.  Slovenija je pravzaprav ena redkih držav znotraj Evrope, ki aktivno izvaja reforme.

Pa še na bolj osebnem nivoju: prihajam iz zasebnega sektorja, nikoli v življenju nisem bil v politiki ali v javnem sektorju in sem na nek način postrani gledal na javni sektor. Zdaj pa, ko sem že dve in pol minister sem na nek način spremenil pogled. Prej sem bil zelo kritičen, predvsem zaradi tega, ker nisem poznal sektorja in ljudi in v resnici sem zadovoljen, tudi ponosen sam nase, da sem ugotovil, da je v javnem sektorju v Sloveniji -in to ne samo na ministrstvu za finance- ogromno odličnih ljudi, ki so pripravljeni veliko dati. Treba se je pogovarjati, prisluhniti in potem slediti ciljem, ki si jih zastaviš in se da ogromno narediti. Zato sem v tem bolj osebnem nivoju najbolj zadovoljen s tem, da sem odkril, koliko je med ljudmi v javnem sektorju energije in pripravljenosti, samo treba je to videti, spoznati in v ljudi zaupati. Tako se da ogromno narediti.  

Ali naši državi, Argentina in Slovenija, sodelujeta na področjih vašega resorja? Na katerih področjih je že vzpostavljeno sodelovanje med ARG in SLO, na katerih pa državi načrtujeta, da bi to pospešila?

Sodelovanja je bistveno premalo in mislim, da je ravno srečanje s predstavniki Slovencev v Argentini eden najlepših delov mojega obiska. Ta interes za sodelovanje s Slovenijo bi morali v Sloveniji bolj izkoristiti. Že blagovna izmenjava med državama je preslaba glede na to vez, ki jo ima Slovenija z Argentino in mi je žal, da se v preteklosti ni bolj na tem delalo. 

Gledam tudi Slovence v Argentini, kot tiste, ki so pripravljeni in želijo odpirati vrata Sloveniji in to je tisto področje, kjer verjamem, da bi morali bistveno več delati in se angažirati. Preden sem prišel sva se o tem pogovarjala z ministrom Arčonom, ki  pokriva resor Slovencev po svetu in ima tudi zelo podoben pogled, v tem kontekstu tudi njihovo ministrstvo pripravlja vrsto sprememb pa olajšav, kako bi povezali Slovence, ki so v svetu s Slovenijo. 

Tudi glede sodelovanja med obema državama vidim velike možnosti na področju, ki sva ga že omenila: informacijske tehnologije in predvsem umetne inteligence. Argentinska stran je izrazila, da se želijo z nami povezovati in delati na zelo konkretnih projektih in to je verjetno tisto področje, kjer sta obe državi zelo ambiciozni. Tudi Slovenija želi obdržati in še okrepiti ta položaj, ki ga imamo na področju umetne inteligence, zato je gotovo prvo, na katerem moramo začeti delati. 

H krepitvi gospodarskega sodelovanja bo pripomogla tudi konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki med Slovenijo in Argentino še ni sklenjena. Slovenija si že dlje časa prizadeva, da bi se začela pogajanja za sklenitev te konvencije. Pomembnost take sklenitve smo izpostavili tudi na sestanku z državnim sekretarjem, pristojnim za finance, Pablom Quirno, ki se je strinjal, da je tovrsten sporazum v interesu obeh držav. V okviru ministrstva za finance bomo tako storili vse potrebne korake, da se pogajanja za sklenitev konvencije začnejo čimprej.

Vzeli ste si tudi čas za srečanje s slovensko skupnostjo v Argentini. Kako ste doživeli to srečanje in kakšno sporočilo bi nam radi pustili?

Predvsem sem spoznal, da imajo argentinski Slovenci res radi Slovenijo, to tu čutiš. V Sloveniji seveda na to ne misliš, vse je samoumevno. Tu res čutiš zadovoljstvo, energijo, željo povezovati se  s Slovenijo.

Zato je potrebno, da Slovenija na različne načine vrne tem ljudem,  žal je bilo v preteklosti tega premalo.

Zanimivo je, da se je v zadnjih letih, po covidu, povečalo število selitev v Slovenijo in to kar rapidno, kar tu gotovo povzroča tudi težave. Izjemno pomembno področje je tudi študij, da bi dosegli, da bi nekaj sto študentov šlo iz Argentine v Slovenijo in obratno, to bi bil zelo konkreten cilj. 

In dal bi vam tudi en nasvet: danes sem obiskal eno slovensko šolo in sem videl, kaj vse delate in dajete. In glede na to gotovo zaslužite vso podporo od slovenske države, saj je gotovo v interesu države, da tukaj tretja generacija potomcev Slovencev še govori slovensko, kar se redko kje dogaja. In tudi v teh povezavah, ljudi, mladih, študentov, je treba narediti bistveno več: na eni strani bi si želel, da so argentinski Slovenci še bolj integrirani s Slovenijo in na drugi strani vidim tudi priložnost za argentinske Slovence tukaj, da odpirajo vrata slovenski kulturi, slovenskemu gospodarstvu, športu in vsem ostalim podsistemom v Argentini in v Južni Ameriki.

Hvala, gospod minister, za pogovor!

_________

Pogovarjala se je Mariana Poznič