Dne 3. marca nas je zapustila ga. Saša Hartman Golob, nekdanja učiteljica in voditeljica Rožmanove šole.
Naj ji Bog poplača vse, kar je storila za slovensko skupnost, posebno v Rožmanovi šoli, v kateri je z veseljem in ljubeznijo poučevala otroke, da bi ljubili in ohranili slovenski jezik, pesem, kulturo in spoznali lepote Slovenije.
Ga. Saša ali tía Saša, tako so jo tudi poznali, se je rodila 25. marca 1933 v Žužemberku.
Osem let je brezskrbno in veselo rastla v družini lesnega trgovca ter verne in dobre matere s sestro Matejo in bratom Vitalom. Zelo rada je imela otroke in se z njimi igrala. Bila je drobna, prijazna in čuteča. Vedno je nosila svojo pentljo v laseh. Pri svojih starih tetah in domačih je bila deležna veliko ljubezni.
Ljudsko šolo je obiskovala najprej v svojem rojstem kraju in jo zaključila pri sestrah redovnicah v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani, prav tako sestra Mateja, brat pa je bil v Marijanišču. Po končani ljudski šoli je ostala gojenka v Lichtenturnu, od koder je hodila na gimnazijo.
Ko so maja 1945 zapustili domovino je obiskovala begunsko gimnazijo, ki jo je ravnatelj Marko Bajuk ustanovil v Avstriji (najprej v Lienzu in nato v Špitalu).
Leta 1949 je družina prišla v Argentino. Nastanili so se v mestu Villa Ballester. Kmalu so s skupnimi močmi in delom zgradili svoj dom.
Ga. Saša je poleg redne službe obiskovala dve leti privatno trgovsko šolo. Na Instituto de Cultura inglesa je študirala šest let angleščino, na Goethe Institut pa štiri leta nemščino.
Ker je vedno spremljala svoje nečake v slovensko šolo v San Martinu, se je leta 1962 odzvala prošnji voditejlice ge. Katice Kovač in začela poučevati v Rožmanovi šoli. Tako so bili deležni njene ljubezni ne samo štirje nečaki, ampak tudi drugi otroci. Učenci in učenke so imeli go. Sašo tako zelo radi, da so si jo nekatere deklice izbrale za birmansko botro.
Leta 1974 se je poročila in uživala lepo življenje z možem Janezom Golobom. Rodila je sina Andrejčka, ki pa ga je Bog kmalu vzel k sebi.
Kljub preizkušnjam in trpljenju je ostala pokončna in jasna v nazoru. Vedno je našla pot in si prizadevala za dobro. Vedno je bila pripravljena pomagati drugim. Podlaga pri vsem njenem prizadevanju je bila vera in prava lestvica vrednot.
Ostala je zvesta narodnim in verskim izročilom in se je 33 let žrtvovala za otroke, jih vzgajala, učila z veliko ljubeznijo in doslednostjo. S svojimi idejami je veliko pripomogla k uspehu šole. Vesela je bila, da so nekdanje učenke nadaljevale njeno delo.
Gospa Saša! Ostala nam boste svetel vzor.
Nina Pristovnik Diaz
