Z veliko hvaležnostjo se spominjam našega potovanja v Argentino. To je bilo zelo, zelo lepih deset dni, prijetnih srečanj, novih spoznanj. Direktor Družine Tone Rode in novomeški škof Andrej Saje sta spremljala naše romanje v Buenos Aires, Mendozo in Bariloche.
Razmišljala sem o ljudeh, ki so se morali podati čez mejo in je bila njihova prva postaja Vetrinj na Koroškem. Mislili so, da odhajajo za 14 dni, a mnogi niso več videli rodne Slovenije. Nagovorilo me je, da so iz te zelo težke preizkušnje naredili nekaj dobrega, da so bili tako povezani in so si pomagali pri gradnji svojih in skupnih slovenskih domov.
Na našem potovanju, ki ga je organizirala Družinina agencija Trud in ga je odlično vodil Tone Rode, smo spoznali vsaj delček čudovite argentinske narave, predvsem pa so mi v spominu ostala srečanja s prisrčnimi ljudmi. V Mendozi smo se vključili na Martinovanje in 69. Slovenski dan. Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je v Mendozi daroval sv. mašo, kjer se je slovenski skupnosti zahvalil, da ohranjajo vero, družino in se veselijo življenja. Lepo je bilo, ko smo se srečali z Marcosom Finkom, s katerim se velikokrat srečujemo na Koroškem. Zelo ganljivo je bilo, ko so otroci prepevali “Lepa si vsa, moja Slovenija.” Do srca je šla pesem, ki jo je napisal Marko Kremžar in pravi “Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj.”
Naslednja postaja je bil Buenos Aires, kjer so v okraju Ramos Mejía v Slomškovem domu zelo prijazno sprejeli našo skupino in se poslovili od duhovniškega okteta Oremus. Nato smo se podali v Bariloche, kjer smo obhajali skupno sv. mašo. Veselili smo se, kako so se otroci Maria Paz, Mateo, Tomi, Luči in Minka sproščeno in prijetno pogovarjali z nami. France Jerman nas je sprejel na Cerro Campanario, kjer je bilo tako tako lepo, da je težko opisati. Čakala nas je vrnitev nazaj v Buenos Aires, v domu San Justo smo sodelovali na okrogli mizi o slovenstvu, kjer je bila izražena tudi močna povezava Argentine in Koroške. V Pristavi smo obiskali sobotno šolo, ki nosi ime po Francetu Prešernu. “Nedeljska maša in sobotna šola sta naša dva stebra,” so nam povedali. Romanje v Luján, Marijino svetišče, je bilo močno duhovno doživetje. Škof Saje je sv. mašo daroval ob podobi Brezjanske Marije, na nedeljo Kristusa Kralja pa je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu podelil zakrament sv. birme 26 mladim.
Hvaležna sem za ta čas, za vso južnoameriško energijo in za vso ljubezen do slovenstva, za vse objeme, za pogovore in srečanja, ki bodo ostali v srcu. Kako lepo je dejal Tone Rode: “Blagoslovljeni smo na tej in oni strani oceana.”
Mateja Rihter
