V nedeljo, 3. junija 2018, so v Sloveniji potekale predčasne državnozborske volitve. Tudi tokrat smo slovenski državljani v Argentini imeli priložnost, da glasujemo. Razen nekaterih izjem, za katere je najverjetneje odgovorna argentinska pošta, smo v ta namen vsi prejeli gradivo za glasovanje po pošti. Odprto pa je bilo tudi volišče v prostorih veleposlaništva Republike Slovenije.
Glasovanje je vodil odbor, ki smo ga sestavljali:
– Mariana Poznič, predsednica
– Jadranka Šturm Kocjan – namestnica predsednice
– Petra Česen Čatar – članica
– Ana Klemen – namestnica članice
– Maja Vuksanović – članica
– Marko Čatar – namestnik članice
V volilnem imeniku za območje argentinskega volišča je vpisanih 5449 volivcev. To so polnoletni slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Argentini, Urugvaju, Paragvaju, Čilu in Peruju. Od teh se je jih včeraj med 9. in 17. uro na volišče približalo 110, ki so osebno glasovali. Drugih 649 je pa na veleposlaništvo poslalo izpoljnena gradiva za glasovanje po pošti. Skupaj torej 759 volivcev ali 14 % upravičencev. Zaradi različnih okoliščin (nepopolna gradiva, ipd.) smo po koncu glasovanja prešteli 751 veljavno oddanih glasov.
Izid glasovanja v Buenos Airesu je bil sledeči:
SDS: 366
NSi: 298
Ostalih 87 glasov je bilo namenjenih naslednjim 12 strankam:
SSN – Stranka slovenskega naroda
Andrej Čuš in Zeleni Slovenije
Lista Marijana Šarca
Piratska stranka Slovenije
Levica
Socialni demokrati
GAS Gospodarsko aktivna stranka
SMC Stranka modernega centra
ZSI Gibanje Zedinjena Slovenija
SLS Slovenska ljudska stranka
Lista novinarja Bojana Požarja
Dobra država
Poglavje zase zaslužijo tokrat neveljavne glasovnice, teh je bilo rekordnih 81, kar predstavlja več kot 11 % oddanih glasov. Glede na to, da je sistem glasovanja po pošti že dolgo v uporabi zgleda jasno, da vzrok temu ni v neizkušenosti volivcev ampak v pomanjkljivosti samega sistema ali pa v komuniciranju tokratnih navodil.
Volivci izven Evrope so po pošti prejeli gradivo s prazno glasovnico, brez imen kandidatov ali strank in sicer zato, ker na dan pošiljanja liste še niso bile zaključene. Vsak volivec je zato moral na prazno glasovnico zapisati ime stranke ali pa kandidata, za katerega glasuje. In prav pri kandidatih je nastala najbolj pogosta težava, ker je bilo treba na glasovnico zapisati ime kandidata za konkretno volilno območje, v katerem vsak volivec vpisan. Teh je skupno 88, 11 okrajev v vsaki od 8 volilnih enot. To pomeni 88 različnih list in najmanj prav toliko kandidatov za vsako stranko. Tako je bil na pr. Janez Janša kandidat v volilni enoti 4, okraj 3 – Grosuplje, Matej Tonin pa v volilni enoti 1, okraj 10 – Kamnik. Glasovnice, v katerih je bilo zapisano ime od katerega izmed njiju so bile veljavne le, če je bil volivec vpisan v omenjenih okrajih Grosuplje ali Kamnik. Razen v primerih, ko je bilo ob imenu kandidata zapisano tudi ime stranke.
Najbolj zanesljivo je torej to, da vsak volivec na prazno glasovnico jasno zapiše ime stranke, za katero glasuje, sicer tvega, da bo glas neveljaven.
Za razmislek posredujem še nekaj podatkov o volilni udeležbi skozi leta na našem volišču v Buenos Airesu:
- Državnozborske volitve 13. 7. 2014: v imeniku 4876 volivcev, glasovalo 867 (18 %); 66 neveljavnih glasov.
- Predsedniške volitve 11. 11. 2012: v imeniku 4659 volivcev, glasovalo 685 (15 %).
- Volitve v evropski parlament, 7. 6. 2009: v imeniku 3976, glasovalo 489 (12 %).
- Državnozborske volitve 21. 9. 2008: v imeniku 3623 volivcev, glasovalo 1384 volilcev (38 %), od teh 247 na VBA, ostali po pošti; 54 neveljavnih glasov.
- Državnozborske volitve 3. 10. 2004: v imeniku 2092 volivcev, glasovalo 526 (25 %)
- Predsedniške volitve 1. 12. 2002: v imeniku 1501 volivcev; glasovalo jih je 754 (50%).
Mariana Poznič
