Na prvi december pred stotimi leti je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ponedeljek, 10. decembra, je na filozofski fakulteti buenosaireške univerze Pablo Arraigada v sodelovanju z argentinskim centrom za geopolitične študije (CAEG) ob tej priložnosti priredil konferenco. Razdeljena je bila na dva dela, v prvem sklopu so prispevke o literaturi predstavili Eugenio Lopez Arriazu, Pablo Arraigada in Julia Sarachu, v drugem pa so o zgodovini, politiki in družbi predavali Nicolas Poljak, Matias Figal in Federico Ortega. Moderatorja sta bila Pablo Arraigada in Diego Gomez. Sledilo je še zadnje omizje, kjer sta svoja prispevka uspela predstaviti le Ignacio Hutin in Diego Gomez, nato pa se je srečanje prevesilo v debato, v katero se je vključilo nekaj od številnih poslušalcev, ter končalo z zdravico in zakusko (»flancati«, ki jih je pripravila lektorica Tjaša Lorbek). Možno je bilo nabaviti tudi nekatere knjige slovenskih pesnikov v prevodu (Kajuh, Murn, Gradnik itd.).
Deset dni po nastanku nove države, torej prav tako pred stotimi leti, pa je zapustil ta svet veliki pisatelj, pesnik, dramatik in esejist Ivan Cankar. Po vsem svetu so se vrstile konference, proslave in predavanja o tem velikem človeku, glasniku novih dni.
Na lektoratu slovenskega jezika na filozofski fakulteti buenosaireške univerze je lektorica Tjaša Lorbek predvajala dokumentarno-igrani film Cankar režiserja Amirja Muratovića, ki ga je prijazno priskrbel Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, in v sredo, 5. decembra, priredila srečanje, na katerem je skupaj s slušatelji lektorata predstavila Antologijo literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike, ki jo je izdala Flozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Antologija je plod celoletnega prevajanja odlomkov Cankarjevih del na številnih slovenistikah po svetu v okviru projekta Svetovni dnevi Ivana Cankarja. V španščino so prevajali študenti lektoratov slovenščine v Buenos Airesu, Cordobi in španski Granadi, argentinske prevode pa je pregledala in popravila Maria Florencia Ferre. Slednja je predstavila tudi poseben projekt prevoda celotnega dramskega dela Hlapci, ki so se ga na njeno pobudo lotili študentje najvišje ravni buenosairešega lektorata. O svojem prevajalskem delu je na povabilo povedal nekaj tudi Damian Ahlin.
Stoto obletnico Cankarjeve smrti je obeležila tudi SKA in priredila predavanje. Žal je bil obisk uboren, a pripravljeno je bilo odlično; s projekcijo odlomkov iz animiranega dokumentarca Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, ki ga je odstopil lektorat, ter branjem podatkov in zanimivosti iz Cankarjevega življenja in delovanja, ki sta ga Marjana Pirc in Damian Ahlin pestro izvedla. Damian je predstavil še svoje prevode Martina Kačurja in pesmi iz Erotike, Tjaša Lorbek pa je na povabilo predstavila že omenjeno Cankarjevo antologijo študentskih prevodov v 21 tujih jezikov.
Lopez Arriazu, Pablo Arraigada in Julia Sarachu
V Argentini je bil Cankar kar prisoten. Odlomki njegovih del so bili prevedeni že v tridestih letih prejšnjega stoletja, za 25. obletnico njegove smrti je Ljudski oder soizdal brošuro (glej sliko), v štiridesetih letih je bilo nekaj črtic v prevodu izdanih v Duhovnem življenju, slovenska ustanova v četrti Saavedra se je imenovala po njem, celo njegov bratranec Izidor, čigar ime je vklesano v plošči v Jugoslovanskem domu v Dock Sudu, je bil (če se ne motim, edini) jugoslovanski veleposlanik v Argentini slovenskega porekla.
Rok Fink in Tjaša Lorbek
