Zgodba projekta gradnje drugega tira železnice Divača – Koper je dolga in tako neobičajna, da je ni bilo mogoče rešiti niti z glasovanjem vseh državljanov. O razlogih za prvi referendum o tej zadevi smo v Svobodni Sloveniji že pisali (tu povezava). 13. maja 2018 bodo slovenska volišča ponovno odprta, da bodo volilci spet odgovarjali na isto vprašanje.
Zakaj to?
Prvi referendum proti izglasovanem zakonu o gradnji drugega tira se je vršil 24. septembra 2017 na pobudo Vilija Kovačiča in njegovega društva Davkoplačevalci se ne damo. Referendum ni uspel, tako zaradi prenizke udeležbe kot zaradi rezultata samega. A še preden bi zakon o drugem tiru lahko začel veljati, se je Kovačič pritožil zaradi nepravilnosti, ki so po njegovem mnenju vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pritožil se je tudi zoper sklep vlade, s katerim je ta dodelila 97 tisoč evrov denarja iz državnega proračuna za potrebe vladne strani na referendumu oziroma za promocijo potrditve zakona na referendumu.
Izid referenduma je Vrhovno sodišče 14. 3. 2018 potem, ko je izvedlo prvo javno obravnavo po osamosvojitvi Slovenije in na kateri je celo zaslišalo tudi predsednika vlade Mira Cerarja, razveljavilo. Referendum bo torej treba ponoviti, zakon o drugem tiru pa tako še naprej ne velja.
Prvo je o zadevi odločalo ustavno sodišče: “Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za zakon ali proti njemu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo,” v objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva. A ta protiustavnost še ne pomeni vpliva na referendum.
O tem vplivu na referendum so nato odločali vrhovni sodniki in ocenili, da je vlada s 97.000 evri vseh državljanov financirala nedopustno enostransko referendumsko kampanjo: v “njej (so) poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativne, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev”. Dolžnost vlade je pa ta, da zagotovi celovito informiranje državljanov zato, da lahko volivci svobodno izrazijo svojo voljo o zadevi referendumskega odločanja, za kar morajo imeti na razpolago vse informacije in tudi različne poglede.
“Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja,” je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil vrhovni sodnik Erik Kerševan. Sodišče je tudi ugotovilo, da trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način, kot trditve podpornikov.
“Od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja,” je bilo jasno vrhovno sodišče. Zato je odločilo, da je bila vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, enostranska, tako kot je trdil Kovačič.
Tako je, kot rečeno, 14. marca vrhovno sodišče odločilo, da je bil septembrski referendum nepravilen in da bodo morali Slovenci ponovno na volišča. Isti dan nekaj ur kasneje je predsednik vlade Miro Cerar odstopil.
Nov referendum je bil določen za 13. maja 2018. Slovenci v Argentini bomo lahko volili na Veleposlaništvu Republike Slovenije, kot običajno. Če pa želite glasovati po pošti se morate za to posebno prijaviti najpozneje do 27. aprila 2018, to lahko storite elektronsko na povezavi https://e-uprava.gov.si/storitve/pripraviObrazec.esju?id=3489. Glede na to, da bo gradivo poslano na vaš argentinski naslov po običajni pošti je seveda priporočljivo, da to storite že prej.
Mariana Poznič
