36 let je že, odkar je umrl dr. Tine Debeljak, pa še vedno pridejo na plan dela, ki še niso bila izdana. Saj ne, da niso bila znana. Kot je povedala Helena Janežič, predsednica Muzejskega društva Škofja Loka, so že v Debeljakovi zapuščini zabeležena. Niso pa bila dokončno dodelana in pripravljena za tisk.
To je opravilo Muzejsko društvo Škofja Loka. Eden izmed ustanoviteljev društva je bil prav dr. Debeljak. Turjaški labod obsega 22 pesnitev, ki se naslanjajo na zgodovinske osebnosti, deležne krutosti partizanskih krvnikov. Osebno in na prvi pogled, je obravnava teh zgodb slična nekaterim odlomkom, drobcem iz Črne maše za pobite Slovence. Vsekakor pa ima enako (ali še večjo) sporočilnost in moč, ki prevzame bralca.
Original Turjaškega laboda, ki je povod za izdajo, je prišel iz čisto drugih okolij. Dediči po notarju Jožetu Lesarju so njegovo arhivsko zapuščino predali Študijskemu centru za narodno spravo (SCNR) v shrambo, preučevanje in uporabo. Ob pregledovanju arhiva so odkrili tipkopis s podpisom Jeremije Kalina, psevdonim dr. Tineta Debeljaka, in letnico 1952. Seveda se takoj pojavijo vprašanja. Kako to, da je tipkopis hranil notar Lesar? Zakaj Turjaški labod ni bil tiskan? Od tedaj je poteklo 73 let, zato do sedaj ni bilo možno najti odgovora na ti vprašanji.
Pri SCNR so za odkriti original obvestili Muzejsko društvo Škofje Loke, ki se je takoj zavzelo za to, da te »naše balade, romance in legende«, kot piše v podnaslovu, primerno obelodani. Helena Janežič je poskrbela še za uvodne in spremne besede ob vsaki pesnitvi, da je dojemanje vsakega dela čim bolj utemeljeno in umeščeno v čas. Tako kot v Črni maši, so likovni dodatki stvaritve Bare Remec.
V Crngrobu blizu Škofje Loke stoji enkratna romansko-gotsko-baročna cerkev Marijinega oznanjenja. V njenem atriju (kjer je tudi znamenita freska Sveta nedelja, ki je trenutno v restavriranju), Muzejsko društvo že deset let prireja vsakoletne Pasijonke, »recital pesmi pod komunizmom prepovedanih in zamolčanih pesnikov«. V tem sklopu sta 30. maja Helena Janežič in Blaž Karlin pripravila izbor pesmi iz Turjaškega laboda in njih vključitev v akademijo. Pesmi sta občuteno prebrala Larisa Demšar in Jakob Florjančič, glasbeno pa so obogatile večer Tara Oblak na violo ter Manca Berce in Tonka Rovtar na violini. Med občinstvom je bilo spoznati več vnukov in pravnukov dr. Debeljaka in tudi sorodnikov nekaterih žrtev, omenjenih v pesmih.
To je spet prilika, da se ponovno zavemo, da ne smemo starih papirjev (in fotografij) naših prednikov kar nepremišljeno pometati v smeti ali skuriti v peči!
GB
