OkrOgle Obltenice

Pred 100 leti, 28. marca 1920 se je v Medvodah rodila dr. Branislava Sušnik, raziskovalka, antropologinja, humanistka in borka za pravice staroselskih plemen v Paragvaju. Branka je posvetila življenje jezikom indijanskih plemen, njihovim navadam in se zavzemala za njihove pravice.

Življenje dr. Branislave Sušnik

Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskovala v Ljubljani. Leta 1937 se je vpisala v Filozofsko fakulteto Ljubljanske Univerze, kjer je diplomirala iz prazgodovine in zgodovine. Hkrati je na Dunaju študirala etnozgodovino in uralo-altajskega jezikoslovja pri profesorju Wilhelmu Schmidtu, ki ji je odprl vrata antropologije.

Leta 1942 in 1943 je na Vatikanskem biblijskem inštitutu študirala kulture in jezike Male Azije. V Rimu je spoznala šolske sestre, ki so ji čez 15 let odločilno pomagale.

Po končanem študiju se je vrnila v Slovenijo. Njen oče – vodja žandarmerijske postaje v Devici Mariji pri Polju – je bil med vojno umorjen. Hotela je zbežati v Italijo, a so jo prestregli in poslali v zapor v Ajdovščino. Uspelo ji je pobegniti na Koroško in bila nekaj časa v taborišču v Lienzu. Prijatelji jezuiti so Branko uspeli spraviti v Rim, kjer je ko begunka ostala pri šolskih sestrah. Leta 1947 je z drugimi slovenskimi begunci prispela v Buenos Aires. Med enomesečno potjo z ladjo se je naučila špansko.

Sprejela je povabilo šolskih sester, ki jih je poznala iz Rima, in odpotovala v misijon med Indijance Toba na meji med Argentino in Paragvajem.

Tam je raziskovala več mesecev, se naučila njihovega jezika in pozneje izdala obsežni študij in slovar.

Znova so šolske sestre odigrale pomembno vlogo v življenju Branke: seznanile so jo z zdravnikom in mecenom Andresom Barberom, ki je v Asuncionu ustanovil etnografski muzej in oblikoval prvo zbirko o kulturi različnih etnij Paragvaja. Leta 1952 je Branka prevzela vodstvo muzeja, ga reorganizirala, povečala zbirke in ustanovila najbogatejšo knjižnico o staroselcih na latinoameriških tleh. To delo je ob terenskem raziskovanju opravljala do smrti.

Predavala je po vsej Južni Ameriki in na univerzi v Asuncionu, kjer je 20 let vodila katedro za arheologijo.

Umrla je v Asuncionu 28. aprila 1996.

Ali ste vedeli?

Da je bila Branka nadarjena za jezike in je znala 8 indijanskih jezikov?

Da je bil njen navdih, vodnik in vzornik škof Friderik Baraga? Imela je obešen portret škofa Barage na steni svoje sobe.

Da bo v naslednjih 50 letih izumrla polovica od približno 6.000 jezikov, kolikor jih trenutno govorijo po svetu?

Da je nabirala besede pri Indijancih in za besede plačevala ? Za pridevnike je plačevala s cigaretami, s katerimi je bila kot strastna kadilka vedno oskrbljena. Za glagole je plačevala s piškoti, za samostalnike je pa dajala bombone.

Da je dr. Branislava Sušnik svoje kulturno-antropološke raziskave objavila v 83 strokovnih knjigah? Med njimi je objavila tudi dve knjigi v slovenskem jeziku: Med Indijanci Lengua (1953) in Totemizem in šamanizem pri Čamakokih (1959)?

Da je sama nekoč zapisala: “Že trideset let samo garam in garam. Zaslužim, da živim, znanstveno delo tukaj ni plačano, ker se dežela kulturno šele razvija. Bog je priča, samo delam in živim povsem samotarsko. Če se ime Sušnik po meni omenja v mednarodni antropološki znanosti, je to vse, brez dobička”.

Da se je dr. Branka Sušnik pogosto družila s slikarko Baro Remec? Imeli sta isto ljubezen do indijanskih kultur in ljudstev, čeprav je vsaka delovala na svojem področju.

Da zaradi bolezni insomnije skorajda ni spala? Živela je v majhnem stanovanju poleg muzeja in ves svoj čas posvečala znanosti.

Da so dr. Branko Sušnik v Sloveniji pred leti predstavili v dokumentarnem filmu Šamanka Branka? Izvleček tega filma si lahko ogledate na Youtube: https://www.youtube.com/watch?v=az1q-OZ0VE0