Prireditev “Dobrodošli doma” je letos potekala v Radovljici v soboto, 6. julija.

Sobotno popoldne je minilo v spremljanju podelitve nagrad za diplomska, magistrska oz. doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu, okrogle mize z naslovom Zgodbe uspešnih Slovenk, ki jo je moderirala Erika Jazbar, ter programa na ‘glavnem odru’, ki je z moderatorko Edito Žugelj potekal v priložnostnem šotoru na vrtu Grajskega parka in ki so ga za nas pripravili člani slovenskih skupnosti iz Evrope (pretežno iz območja nekdanje Jugoslavije), posebno lep nastop pa so – že tradicionalno – pripravili argentinski Slovenci, ki so tvorili letošnjo skupino maturantov Rast 48. Vsi nastopajoči so zaključili uradni del programa z Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje, sledil pa je koncert skupine Manouche. (Rafaelova družba)

_____________________

SLOVENSKE KORENINE

Srečanja Slovencev po svetu z rojaki v domovini “Dobrodošli doma” se udeležujem že osem let, odkar na Radiu Veseljak pripravljam oddajo Slovenija brez meja. To je zame kot novinarko čudovita priložnost za spoznavanje rojakov z vseh strani sveta, hkrati pa njihove pripovedi zabeležim za radijsko oddajo ter poslušalcem omogočim spoznavanje in širjenje zavedanja o velikem delu našega naroda, živečega zunaj meja domovine. Pogosto zelo ganljive življenjske zgodbe, ki mi jih zaupajo izseljenci, zamejci, zdomci in povratniki, pa imajo velik vpliv tudi na moje védenje, razmišljanje, zavedanje in delovanje, na mojo rast in razvoj.

Letos je bilo moje doživljanje srečanja Dobrodošli doma malce drugačno, saj sem prireditev v Radovljici povezovala. Kljub temu ni manjkalo prisrčnih srečanj s Slovenkami in Slovenci z vsega sveta, ki sem jih med svojim delom spoznala v minulih letih. Med njimi je tudi vsako leto več argentinskih Slovencev vseh generacij, od najstarejših do mladih. Kot vedno so me s svojim nastopom in mladostnim entuziazmom navdušili abiturienti; letos je bila v Sloveniji že 48. generacija dijakov slovenskega srednješolskega tečaja. Neredko se mi zgodi, da z leti dela spoznavam cele družine: enkrat pride v Slovenijo dedek, naslednje leto vnukinja, potem hči, nečak … in včasih sem prav presenečena, ko skupaj odkrivamo vse te povezave. In ne glede na to, da smo se rodili in odraščali na različnih koncih zemeljske oble, v različnih družbah, se počutim globoko povezano s številnimi rojakinjami in rojaki. Kot bi nas povezovale nevidne in močne korenine, ki jih ne morejo pretrgati ne kruti dogodki preteklosti ne današnje igrice vélikih sil. Če zmoremo pogledati drug drugemu v srce, se lahko zavemo, kako izjemen narod smo Slovenci. Kako smo se kljub majhnosti uspeli obdržati v deželici na križpotju Evrope ter marsikje po svetu spletli nova gnezda. V primerjavi z drugimi narodi imamo glede na število prebivalcev neverjetno veliko število uspešnih znanstvenikov, športnikov, umetnikov … pa morda premalo narodne samozavesti in povezanosti. Verjamem, da bi lahko ustvarili še veliko lepega in dobrega za vse, če bi si ne glede na bremena preteklosti prisluhnili, se spoznali, spoštovali in se povezali. Tako kot so se za pripravo in uresničitev letošnjega srečanja Dobrodošli doma pod okriljem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu povezale štiri nevladne organizacije, ki negujejo stike s Slovenci zunaj meja domovine: Združenje Slovenska izseljenska matica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba in Svetovni slovenski kongres.

Edita Žugelj