Nekoč, ne še tako dolgo nazaj, je veljalo, da si »stare cajtenge« lahko prebiral le na eni, največ dveh lokacijah v celi državi. Moral si vzeti pot pod noge in nato v tišini čitalnice počakati, da so iz skladišč prinesli izvode, ki si jih želel prelistati. Podobno je veljalo za drugo narodovo pisno zapuščino, saj je med knjižnicami le Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) tista, ki hrani prav vse, kar Slovenci ustvarijo.
V knjižnicah še vedno plava von po papirju, tam se še vedno shranjuje znanje in NUK je še vedno tista ustanova, kjer dobiš na enem mestu vse stare in nove slovenske časnike, časopise in revije. Pa vendarle z eno veliko razliko. Danes lahko do številnih dokumentov, knjig, periodičnih publikacij, člankov, rokopisov, zemljevidov, fotografij, glasbe, notnega gradiva, visokošolskih del (magisterijev in doktoratov) ter drugih slovenskih kulturnih zakladov dostopaš od doma. Oziroma s katere koli lokacije ali naprave, ki ima povezavo do svetovnega spleta. Kako? Vstopiš na portal Digitalne knjižnice Slovenije, ki ga najdeš na spletnem naslovu www.dlib.si in začneš raziskovanje.
Digitalna knjižnica Slovenije se je rodila leta 2005 in do danes že enkrat temeljito prenovila zunanjo podobo. Nastaja pod streho NUK, v eni najlepših Plečnikovih stavb v Ljubljani in je, z drugo besedo, spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov Slovenije. Dostop do vseh zbirk, ki jih ponuja, je brezplačen. Poleg tega zagotavlja trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki in s tem skrbi, da bodo digitalne vsebine preteklosti in sedanjosti dostopne tudi prihodnjim rodovom.
Vsebuje tako digitalizirano kot tudi izvorno digitalno gradivo. Digitalizirano gradivo je zaradi upoštevanja evropske avtorskopravne zakonodaje, po kateri veljajo avtorske pravice še 70 let po smrti avtorja, v večji meri starejše (izpred leta 1948). Za mlajše gradivo pa so avtorske pravice urejene, kar pomeni, da je dlib.si z avtorjem oziroma njegovimi dediči sklenil dogovor o objavi.
Z veseljem lahko zapišem, da je tako kot NUK tudi dlib.si knjižnica vseh Slovencev. Na portalu najdemo periodiko in monografske publikacije, ki so jih ustvarili oziroma jih še ustvarjajo Slovenci, ki ne živijo v matični domovini. Del tega bogastva najdemo v zbirki Slovenski izseljenski in zamejski tiski https://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dSlovenski+izseljenski+in+zamejski+tiski%27&desc=URN%3aNBN%3aSI%3acol-WI4YB15P&pageSize=25, ki jo ves čas dopolnjujemo. V letošnjem letu v NUK načrtujemo tudi digitalizacijo tiskov, nastalih v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji po drugi svetovni vojni, ki bodo prav tako dostopni na portalu.
Na dlib.si prav tako lahko prebirate stare in nove izdaje tednika Svobodna Slovenija, ki jih po dogovoru z uredništvom objavimo takoj ob izidu. https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dsvobodna+slovenija+(eslovenia+libre)%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date
Prav tako najdete na portalu tudi vse letnike revije Meddobje do leta 2010 https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dmeddobje%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&frelation=Meddobje+(Entresiglo).
Poleg dejstva, da lahko gradivo pregledujemo pravzaprav z vsake točke na planetu, če le imamo internetno povezavo, je ena ključnih prednosti listanja gradiva na dlib.si zagotovo tudi možnost iskanja po katerikoli besedi iz besedila. Če nas na primer zanima Cankar, nam dlib.si v tem trenutku ponudi 1.380 digitalnih enot, povezanih z našim velikim pisateljem. Poleg objavljenih del (dram, črtic, povesti, romanov …) tudi rokopise, fotografije in portrete, uglasbena dela, njegove prispevke in članke o njem, plakate z najavami uprizoritev njegovih dram …
Vabljeni k odkrivanju in listanju vsebin na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in seveda lepo vabljeni, da na dlib.si prispevate tudi svojo ustvarjalnost!
Helena Janežič, NUK
