Obisk III. letnika SSTRMB v Cottolengo »Don Orione« in svetišče Marije iz Schöenstatta
Dijaki III. letnika Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka – RAST XLVIII smo v soboto, 18. novembra obiskali ustanovo Pequeño Cottolengo “Don Orione” in svetišče Marije iz Schöenstatta v Florencio Varela. Spremljali so nas: duhovnika g. Franci Cukjati in g. Robert Brest, prof. Mirjam Oblak in Tomaž Godec. Vseh skupaj nas je bilo sedemnajst.
Že zgodaj zjutraj smo se s skupnim avtobusom odpeljali izpred Slomškovega doma in nato šli še po ostale udeležence v Naš dom San Justo. Na avtobusu smo se priporočili Bogu za srečen dan in nato zajtrkovali z okusnimi “fakturami”. Med potjo smo veselo prepevali. Ko smo prispeli v Cottolengo smo izložili iz avtobusa in oddali redovnicam vse kar smo nabrali za bolnike.
Sprejela nas je sestra Piedad in nam povedala o zgodovini te plemenite ustanove, katere ustanovitelj je bil Don Orione, duhovnik italjanskega rodu. Naj samo omenimo njegove besede, ki močno pričajo o njegovevm poslanstvu: “En el más desvalido de los hombres brilla la imagen de Dios” (V najbolj nebogljeni osebi sije Božja podoba).
Sestra Piedad nam je v hišni kapeli razložila, kako je organizirana ustanova v kateri biva 480 bolnikov, zanje skrbijo zdravniki, medicinske sestre in prostovoljci. Vseh zaposlenih je okoli 400. Med tednom se vrsti blizu sto prostovoljcev. Po besedah redovnice smo zapeli Marijino pesem ob spremstvu kitar Lucijane Vombergar in Alejota Llallire.
Obiskali smo tudi red slepih in slabovidnih sester, katerih poslanstvo je predvsem molitev. Tudi one stanujejo v posebni hiši Cottolenga. Razložile so nam o nastanku njihovega reda in o svojem apostolatu.
Z veseljem in radovednostjo smo se potem odpravili na obisk k bolnikom, razporejenim po ženskih in moških paviljonih. V prvem stanovanju smo obiskali ženske, ki so se že pripravljale za kosilo. Medtem smo jim zapeli nekaj slovenskih in argentinskih pesmi. One so nas z navdušenjem poslušale in ob naših melodijah tudi zaplesale.
V drugem oddelku, za moške, smo srečali med drugimi, bolnika na vozičku in ga odpeljali malo na sprehod. In tako smo nadaljevali in obiskali še nekaj oddelkov, videli smo tudi mlajše bolnike katerim so obrazi žareli od veselja, ko smo jih ogovorili ali se jim vsaj malo posvetili.
Opoldne smo se za kosilo vsedli k skupni mizi pod drevesi velikega vrta Cottolenga. Vsak je prinesel nekaj hrane s seboj zase in za deliti z drugim. Naši voditelji so tudi poskrbeli za sendviče, empanade in pijačo za vse.
Po kosilu smo imeli malo prostega časa. Igrali smo se odbojko in nogomet, in se tako skupaj zabavali na svežem zraku. Po prostem času, smo pa še obiskali pokopališče, kjer so pokopani tudi trije slovenski duhovniki: g. Koloman Kisilak, g. France Gnidovec in g. Janez Malenšek. Za njihove duše smo zmolili desetko rožnega venca.
Po toliko doživetem smo nadaljevali naš dan in se tako odpeljali z avtobusom v svetišče Matere božje iz Schöenstatta v Florencio Varela. Najprej smo šli v “Casa del peregrino” (Hiša romarja) kjer smo se usedli naokoli velike mize. Lepo sta nam spregovorila naša duhovnika in spremljevalca: g. Franci in g. Robert. Potem smo še malicali, pripravili smo se na sv. mašo ter napisali naše osebne prošnje in zahvale, da smo jih med darovanjem nesli na oltar.
Ob spremstvu voditeljev smo obiskali tudi ta velik in urejen kraj, posejan s smrekami, eksotičnimi drevesi in z čudovitimi rožami. Ogledali smo si najprej mogočno cerkev Boga Očeta, kjer nas je pozdravila sestra Georgina. Povedala nam je o njihovem redu, Instituto secular Schöenstatt in na kratko predavala na temo: “Mladi in svoboda”. Po njenih lepih in globokih besedah smo šli v manjšo kapelo, lepo okrašeno z rožami, kjer smo se udeležili zaključne sv. maše, ki sta jo darovala naša duhovnika. Med sv. daritvijo smo izročili tudi naše osebne prošnje in zahvale. Ob koncu je g. Franci blagoslovil košaro rožnih vencev s podobicami, ki smo jih ob koncu dobili od voditeljev v dar in spomin na preživeti dan.
Težko smo se poslovili od tega kraja. Malo smo se še fotografirali in se nato veseli odpravili proti avtobusu.
Hvala dobri Bog in Marija za ta čudovit dan! Hvala dragi voditelji, da smo tudi z vami lahko doživeli ta krasen in poseben dan!
Martina Koželnik in Viktorija Miklavc
