Na pustno nedeljo, 27. februarja, smo se v domu v Carapachayu zelo luštno imeli. Kot je že običajno pri nas, smo organizirali pustni ples, ali ples po ta starem. Tokrat nas je spremljal dolgoletni prijatelj Albert Daisen, ki je znal navdušiti občinstvo od začetka in prav do konca večera. Pa ni igral samo polke in valčke. Bili smo presenečni, kako lepo je zapel operne arije, kot na primer: Nessun dorma in še nekaj drugih. Izvrstno.

Čeprav smo mislili, da se vremena Kranjcem ne bodo zjasnila, saj je po malem deževalo skoraj ves dan, se nas je dobri Bog usmilil in ustavil dež. Rezultat tega je pa bil – poln dom obiskovalcev. Kaj takega se še ni zgodilo, da bi imeli kar dva prizorišča za ples: v dvorani in na igrišču. Poznalo se je, da so ljudje potrebovali malo sprostitve, zabave, plesa, po tolikih mesecih zaprtja in okužb.

Kot ponavadi, smo imeli okusno hrane in pijače na pretek, lepo je bilo okrašeno –pustu primerno- in k sreči je vse potekalo kot po maslu. Končno je zasijal še mesec.

Cilj je bil dosežen: ljudi smo razveselili, luštno so se imeli, mi smo bili utrujeni, kar precej bi lahko rekli, a ostal nam je prijeten občutek, da smo zmogli izpeljati tako lep, bogat večer.

Hvala vsem, ki ste sodelovali in hvala vsem, ki ste prišli.

Upajmo, da se bomo čimprej zopet srečali…

Slovenski dom Carapachay