Dragi rojaki!
Obhajanje in praznovanje Gospodovega rojstva v naših čustvovanjih prebujata nežnost, ki diši po družini in po domu. Iz te nežnosti se starejšim v srce vračajo božični spomini iz otroštva in mladosti. Tisti, ki že čutimo leta, vemo, kako so bili tisti časi drugačni od današnjih. Čeprav je skrivnost božiča vedno ista, pa se načini praznovanja zelo spreminjajo. Takrat, v času komunizma, so se v Sloveniji božične lučke »sramežljivo« prižigale šele na božični večer. Sedaj pa namesto teh lučk občudujemo samo še adventno razsvetljavo naših mest in vasi, kar pa ni isto, kot so štiri adventne luči na adventnem vencu, temveč pomenijo decembrsko razkošje obilnih kulinaričnih in drugih ponudb na prazničnih stojnicah. Pri tem pa praktično nič več ne govori o krščanskem božiču, ki mu daje pomen Gospodovo rojstvo. Zdi se, da takšnega nekrščanskega praznovanja adventa in božiča ni mogoče več zaustaviti.
Kdor še danes hoče obhajati in praznovati krščanski božič, se mora za to zavestno odločiti. Svojo odločitev lahko sprejme samo v osebni veri, ki močno hrepeni po Bogu. Osebne vere pa ni mogoče ohranjati brez skupnosti. Cerkev že ima izkušnjo ustvarjanja krščanskih skupnosti sredi poganskega sveta. V prvih treh stoletjih obstoja in delovanja je Cerkev sicer doživljala huda preganjanja, vendar jo je prav ta preizkušnja krepila v edinosti, gorečem oznanjevanju evangelija in karitativni solidarnosti. Tako je Cerkev postala dom, ki daje zavetje vernim in tudi iskalcem Boga. Vse več ljudi se je takrat počutilo v tem domu povsem domače. Bili so sprejeti kljub rasnim in kulturnim razlikam.
Zdi se, da smo se kristjani znašli v obdobju, ki je močno podobno začetkom Cerkve. Zanjo to pomeni možnost za nov zagon in novo rast. Papež Benedikt XVI. je dejal, da »bo Cerkev prihodnosti drugačna, vendar pa ne ve, kakšna bo njena podoba«. Med nami bodo vedno taki, ki bodo iskali svoje poti do Boga in Cerkve. Te poti največkrat niso takšne, kot smo jih mi navajeni. Mnogo je namreč ovinkov in celo stranpoti, ki se na prvi pogled zdijo zgrešene ali pa povsem neprimerne, toda za Boga niso nemogoče.
Naše slovenske katoliške skupnosti v zamejstvu so tudi za tujce znamenje »močne hiše« s solidnimi temelji, ki jih je vredno spoznati in vanje vstopiti. V teh skupnostih je novorojeni Gospod prav gotovo doma. Tu se počuti dobro in od tukaj skupaj z vami, dragi rojaki, gre v svet.
Obhajanje Gospodovega rojstva pri prazničnih svetih mašah naj vas napolnjuje z veseljem, da je Bog z vami. Tega se veselite in zato praznujte – ne sami, temveč skupaj. Iščite načine, kako bi ob praznikih bili čim več skupaj. Tako boste občutili sprejetost v Cerkvi, hkrati pa se boste okrepili v občutenju, kako je lepo, če bratje in sestre v veri držijo skupaj. Takšno občutenje daje varnost in pomen vašim vsakdanjim naporom, ki jih pred vas postavlja življenje.
Naj vam bodo blagoslovljeni in lepi prazniki Gospodovega rojstva. Tudi v letu 2020 naj z vami hodi po poti vere naša nebeška Mati Marija.
dr. Peter Štumpf SDB | Soboški škof
