Božič je praznik, ki nas močno poveže z Bogom in med seboj. Ko se kljub vsemu hitenju, tako značilnemu za mesec december, ustavimo pred jaslicami in se zamislimo v skrivnost Božjega rojstva.
Imamo pa tudi veliko lepih tradicij, ki nam k temu pomagajo. Med temi imajo nedvomno posebno mesto božične pesmi, predvsem slovenske.
Zato smo se tudi letos odzvali vabilu župnika ramoške farne cerkve Roberta Scardamaglia in v petek, 23. decembra, v cerkvi, v kateri so se brale prve slovenske sv. maše v tem predelu Buenos Airesa, pripravili božični koncert. Skupno sta ga pripravila dva zbora, ki imata veliko skupnega: Mešani pevski zbor San Justo in Ex Corde (Slomškov dom). Oba vodi prof. Diego Pérez.
Večer je bil slovensko obarvan. Župnik Scardamaglia je prvo slovesno umestil podobo naše zavetnice Marije Pomagaj v desni oltar cerkve. Slika, dar družine Šturm – Geržinič, stoji v lepem umetniškem okvirju, delo g. Toneta Oblaka. Župnik je blagoslovil novi oltar, predsednik Slomškovega doma, Marko Selan, je pa prebral nekaj spominov o prvih Slovencih v teh krajih (hvala g. Jernej Tomazin zanje!). Kot seveda ni moglo biti drugače smo obred končali s pesmijo “Marija, skoz’ življenje”.
Sledil je bogat pevski program, ki je začel in končal s skupnim petjem obeh zborov.
Po koncertu smo pevci povabili vse navzoče na zakusko in druženje v dvorani ob cerkvi v upanju, da je doživet večer pripomogel k lepšemu doživetju božiča.
Na božično nedeljo, 25. decembra, smo se pa zbrali pri sv. maši v Slomškovem domu. Daroval jo je naš župnik, g. Franci Cukjati, ob petju pevskega zbora Ex Corde.
Po sv. maši je sledila kratka božičnica. Predstavniki vseh organizacij, ki delujejo v Slomškovem domu, so izrekli voščila, skupina mladih je pa pod vodstvom Viki Kastelic zapela O holly night in Sveta noč.
Pri tradicionalnem skupnem zajtrku so se nam pa s kitaro, bobni in petjem pridružili še fantje skupine Los Tilos, ki so že navsezgodaj peli v Našem domu San Justo.
Božično srečanje je bilo najlepši zaključek za celoletne dejavnosti v Slomškovem domu!
Slomškov dom
_____________________
SKUPNOST IN DVE LJUBEZNI
Bilo je proti koncu leta 1948, okrog Božiča, ko je ramoški župnik g. Denicolay postajal pozoren na skupine novih vernikov, ki so začeli napolnjevati sicer skromno obiskovano cerkev. Bili so naši dedki in babice ter njihove družine, ki so se v teh dneh reševali kot vojne žrtve iz Slovenije v gostoljubno Argentino. Sicer brez sredstev, a vendar srečni, da so se rešili grozot vojne. Prinesli pa so s seboj močno vero v Božjo Previdnost in veliko voljo za delo in organizirano življenje v novi domovini.
Argentinska Cerkev je modro imenovala slovenskega duhovnika g. Janeza Kalana za duhovnega pomočnika v ramoški župniji z nalogo biti v pomoč prihajajočim rojakom in vsem vernikom. G. Kalan je s seboj prinesel podobo Marije z Brezij, največjega marijanskega svetišča v Sloveniji. Marijina podoba naj bi bila kot ognjišče, okrog katerega se bodo zbirali rojaki iz vse bližnje in daljne okolice Ramos Mejie.
Gospod župnik je kmalu spoznal, kakšne številne nove vernike je dobil in z velikim apostolskim srcem je dal na razpolago vse farne prostore: cerkev za slovensko mašo in druge pobožnosti, prostore za verouk in šolo, za srečanja skupin in organizacij, ki so nastajale. Kot ljubitelj glasbe je omogočil pevcem ustanovitev pevskega zbora, in da so lahko prepevali na cerkvenem koru v mešani zasedbi je celo dosegel odobrenje nadškofa iz La Plata, saj takrat v tej škofiji še niso dovoljevali mešanih zborov na cerkvenem koru. Ponosen je bil, da prav v njegovi župniji deluje prvi mešani pevski zbor v vsem zahodnem predelu Buenos Airesa.
Pevski zbor je bil poslej ne le reden sodelavec pri farnem bogoslužju, temveč tudi pogosto vabljen v sosednje župnije. Velika ljubezen do glasbe je povsod odpirala vrata.
Po desetih letih plodnega sodelovanja argentinske in slovenske skupnosti v župniji je naraščajoča slovenska skupnost odprla novo središče v Ramos Mejíi, ki je v okviru skupnosti tudi versko središče. Ljubezen do lepega petja tudi danes ni ponehala in iz te ljubezni je izšel tudi današnji mešani pevski zbor Ex Corde.
Pravijo, da je glasba božanski jezik, naj tudi danes povezuje ljudi dobre volje!
Jernej Tomazin
