Dragi moji rojaki v Argentini.
Majhen Jezušček v betlehemski štalici je glavni protagonist te svete božične noči. Za Marijo in Jožefa ter pastirje je on navdih za življenjski smisel in služenje. Vsi ti so ga namreč kot Boga počastili v sveti noči, pozneje pa tudi sveti Trije kralji.
Za nosečo Marijo in njenega moža, svetega Jožefa, v betlehemskih prebivališčih ni bilo prostora. Jožefovi sorodniki in drugi betlehemski meščani so vedeli, da je Jožef bil prvorojenec očeta Jakoba, je zato med Judi bil edini naslednik kralja Davida.
Starodavne prerokbe so govorile, da bo iz Davidove rodovine izšel kralj, ki bo zavladal vsem narodom. Betlehemski meščani so vedeli, da Jožef ni ta kralj. Poznali so ga kot brata, kot meščana, kot tesarja, kot preprostega človeka, brez posebnih voditeljskih sposobnosti. Slutili pa so, da bi ta kralj lahko bil otrok, ki ga je pod srcem nosila Jožefova žena Marija.
V tej slutnji pa je obstajala velika grožnja. Častihlepni in krvoločni Herod se je tega otroka bal, ga iskal in ga je hotel uničiti. Herod je bil prepričan, da mu bo ta otrok odvzel prestol in oblast. Betlehemčani so to vedeli. Zato Jožefa in noseče Marije niso hoteli sprejeti pod svojo streho, ker so se bali Herodove maščevalne roke. Strah jih je povsem paraliziral. Betlehemčani očitno niso bili sposobni solidarnosti drug do drugega, temveč so gledali samo nase. Če bi bili solidarni, bi se znali primerno obvarovati tudi pred Herodom. Pri tem bi jih krepila moč, ki bi jo lahko dobili od Boga, če bi sprejeli pod svojo streho Jezusa, Marijo in Jožefa.
Sedanja situacija pri vas v Argentini in drugod po svetu je precej podobna strahovom betlehemskih meščanov. Strahu je povsod zelo veliko. Strah nas je virusa, strah nas je epidemije, strah nas je drug drugega. Povsod občutimo grožnjo. Mnogi so se zaprli vase in v svoje domove. Bojijo se zase. Vsak bi rad na svoj način preživel. Izbiramo vse mogoče načine, da bi preživeli. Cepimo se zato, da bi preživeli in ne cepimo se za to, da bi preživeli.
Doma v Sloveniji nas je precej vznemirila tudi Evropska komisija z namero, da ukine božič zato, da ne bi nekristjani bili užaljeni. Namesto božiča bi naj praznoval kar nek praznik. Papež Frančišek je zgrožen opozoril, da so to že poskušali razni diktatorji, pa niso uspeli.
Božič je in bo doma v družini, kjer se imajo radi, in kjer so doma Jezus, Marija in sveti Jožef. Prav je, da čimprej izgine ‘kičasto trgovinski božič’. Naj ga kar imajo tisti, ki Jezusa, Marijo in svetega Jožefa hočejo izbrisati iz civilizacijskega spomina.
Božič je božji in zato ga Bog ne bo izpustil iz svojih rok. On ga skrbno varuje za vse, ki verujemo, da so Jezus, Marija in sveti Jožef naši sopotniki na poti vere.
Božič nas ne more prepustiti temi nevednosti o tem, kdo smo in kam gremo. Smo bratje in sestre v Jezusu in zato sinovi in hčere življenje ljubečega Boga, ki nam je namenil neskončnost bivanja pri sebi. Zato ne živimo v strahu. Živimo v veri in upanju, da je Bog nenehno z nami. Angeli na betlehemskih poljanah so celo opogumljali pastirje, naj se ne bojijo, kajti to noč se je na tem kraju rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. Nebesa nam tako sporočajo, da je božič zmagovalec nad vsemi strahovi.
V teh nesigurnih časih vam, ki se veselite božiča, izrekam svojo bližino in v molitvi na vas kličem Božjo pomoč.
Naj vam bodo blagoslovljeni in tolažilni božični prazniki. V novem letu želim medsebojne povezanosti in želje, da iščete to, kar vas povezuje in vam prinaša skupno dobro!
-amen
Peter Štumpf,
soboški škof
