Vsako leto, 25. junija, se hvaležno spominjamo osamosvojitve Slovenije!
V Balantičevi šoli smo v soboto, 5. julija, proslavili 34. rojstni dan Republike Slovenije. Praznično razpoloženje je vladalo v srcih vseh učencev, učiteljic in staršev. Že v prvih šolskih urah so učenci 4., 7. in 8. razreda v kuhinji Našega doma pod spretno roko učitejic Ivane in Silvije Tekavec pekli »domači kruh«.
Pouk je potekal do 12. ure, nato smo se zbrali v pevski dvorani. Učenci višjih razredov, oblečeni v kuharje, so nam izrekli dobrodošlico z domačim kruhom in soljo, stara slovenska navada.
Veseli smo bili velike udeležbe družin naših šolarjev in njihovih starih staršev, spremljali so nas tudi ucenči Tečaja ABC, in še posebno smo bili veseli obiska našega dušnega pastirja, č. g. Roberta Bresta, ki je z nami delil ta praznik.
Marija Zupanc Urbančič je pozdravila vse prisotne in napovedala prihod slovenske zastave, ki so jo ponosno nosile zastavonoše Laura Modic, Tatjana Oblak in Katja Modic. Zapeli smo slovensko himno in nato je ga. Silvija Tekavec Nicastro podala ganljive misli ob tem dnevu. (spodaj)
S svojo značilno prisrčnostjo so nam najmlajši otroci iz vrtca zapeli Zajček dolgoušček in Mi se imamo radi.
Že tisočletja je kruh božji dar in obenem simbol življenja. Stara, prav stara že slovanska navada je, da kot dobrodošlico ponudimo »kruh in sol«. Z leti so v Sloveniji za suha grla dodali še šilce -po domače bi rekli štamprle– žganja ali slivovke. Še danes kruh velja ne le kot hrana, temveč kot živ simbol skupnostnega duha, trdoživosti in bogastva slovenskega naroda.
Tako so nas učenci 4., 7. in 8. razreda pozdravili »Dobrodošli!« na praznovanje rojstnega dne naše lepe Slovenije! Seveda, tokrat brez kozarčka, a z lastnimi rokami pečenim domačim kruhom.
Praznik Slovenije!
Ko pripravljamo domači praznik, nam iz kuhinje zadiši.
Mmmmm! Kakšne dobrote iz pečice prihajajo!
Najbolj okusen, najbolj slasten, najboljši kruh prihaja iz domače pečice.
Če pa kruh prihaja iz maminih rok, je gotovo naj, najbolšji!
Do kruha imamo vedno spoštovanje in tako so tudi nastali številni pregovori in reki.
Še v teh časih poznamo pregovor: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«
Tako so z nami v pesmi in besedi učenci in učenke 7. in 8. razreda delili recitacijo »Mamin kruh«, pregovore o kruhu in pesem »Poljubi košček kruha.«
Otroštvo je polno malih vsakdanjih prigod, ko se dogajajo zabavne in nagajive stvari. Metka pozabi si umiti zobe, dedek nima las za česanje, nos pa v »Pripovedki o nosku« vedno odkrije laž. Na koncu pa pesem o domu, kjer nas imajo radi, tudi če smo malo nagajivi. Skratka, družina, poštenost in otroška zabava so tisto, kar nas osrečuje! Duhovito so nam učenci 5. in 6. razreda predstavili te prizorčke .
Dan državnosti je vlil v nas zdrav ponos, da smo potomci naroda, ki hoče še dolgo živeti v svobodi, spoštovanju in priznanju vrednot, ki so lasti dežele naših prednikov.
Ob koncu je voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen čestitala učencem za čudovit nastop in seveda učiteljicam za izvirno zamisel in izvedbo programa. Družinam in vsem navzočim pa položila na srce, naj posredujemo bogastvo Božjega življenja v otroške duše ter ljubezen do slovenske kulture, jezika in pesmi. Po proslavi nas je odbor staršev presenetil z bogato pogostitvijo, kjer smo okusili odlični golaž ter domače pecivo, delo naših mamic.Veseli, polni hvaležnosti in ponosa smo se vrnili vsak na svoj dom.
Vse najboljše, draga nam Slovenija!
Pozdrav Silvije Tekavec Nicastro
Drage učiteljice, otroci in družine!
Danes ponovno praznujemo Dan državnosti, to je proglasitev neodvisne, suverene Slovenije. Ker je neodvisna Slovenija zelo mlada država, mnogi od nas se tega velikega dogodka spominjamo, vemo, kako so naši starši in stari starši pričakovali, želeli, molili, da bi se domovina znebila tuje, jugoslovanske komunistične vlade, ekonomskega izkoriščanja in potišanja identitete in kulture ter preganjanja vere. Vemo, kako je bilo težko obdržati stike s sorodniki, obiskati rojstno vas.
Kaj pa mladi rodovi, za katere je ta dan značek v koledarju, le obletnica nečesa, česar niso doživeli? Kako naj prisvojijo ta praznik, kako naj proslavljajo Slovenijo? Naša dolžnost, staršev in vzgojiteljev je, da jim podedujemo čut in pripadnost Sloveniji, vero in jezik, dragoceni zaklad slovenstva, ki je sestavni del vsakega od nas, ki nas bogati in nam daje ta smisel pripadnosti. Ohranimo slovenski jezik, slovensko pesem, slovenske navade, gojimo ljubezen do tega, kar nas označuje kot skupnost, da bomo lahko še mnoga leta proslavljali Slovenijo, ne zgolj kot spomin, ampak kot ponosni argentinski Slovenci.
