V nedeljo, 11. maja, se bo v Sloveniji vršil referendum. Vprašanje, na katerega bodo volilci  odgovarjali ZA ali PROTI se glasi:  ʺAli ste za to, da se uveljavi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30….

Ko pomislimo na zamejstvo, se takoj osredotočimo na Trst, Gorico, Celovec. Zelo težko pa se zavemo, da so Slovenci tudi na Madžarskem in Hrvaškem, ki spadajo v isto kategorijo. Porabski Slovenci so zamejska manjšina, ki živi na Madžarskem. Tako kot je po prvi svetovni vojni prišlo več slovenskega etničnega ozemlja…

Moja letošnja velikonočna misel se povrača nazaj v domovino in v čas pred tridesetimi leti. Bilo je v aprilu. Pomlad — Velika noč. Tedaj nekako se je začela domobranska ofenziva v Belo krajino. Vse dotlej je bila Bela krajina ”osvobojeno ozemlje“, kamor niso tvegale vdora nemške čete niti smele vdirati…

Ko sem bil mulc sem pogosto srečal možakarja, na poti k jutranji sveti maši, ki je hodil s prekrižanimi rokami za hrbtom, ves čas gledal v nebo in mi komaj odzdravil. Bil je tih in na videz boječ, nekateri trdijo, da je trpel za agorafobijo. Takrat še nisem dojel, kdo…

Evropa, pravzaprav celoten svobodni del Zahoda se je po drugi svetovni vojni dodobra naužil svobode in miru. Kot vidimo iz zgodovine in literature, blaginja rada prinese tudi neodgovornost ali celo dekadenco, razpad vrednot. Te so družbeno vezivo, in če popustijo, se sproži odkrito nasilje, družba pa razpade. Svet je v…

“Velikonočni žegen” ali “Blagoslov velikonočnih jedi” je v Sloveniji že večstoletna tradicija. Izraz “žegen” je omenjen že v 14. stoletju in izvira iz staronemške besede segan, ki pomeni “blagoslov, znamenje križa”. Velikonočni žegen je prvi opisal baron Janez Vajkard Valvasor v svoji obširni knjigi “Slava vojvodine Kranjske” leta 1689, kjer…