OBISKAL NAS JE MISIJONAR PEDRO OPEKA
Celotna farna skupnost Marije Kraljice se je v nedeljo, 29. julija, veselila ob obisku tega izrednega misijonarja, ki že skoraj pol stoletja opravlja med najrevnejšimi malgaši čudovito delo s svetovnim odmevom.
Sveta maša naj bi se vršila na šolskem dvorišču pa je bila, zaradi dvomljivega vremena, prestavljena v dvorano. Na odru oltar in nad njim križ, umetniško delo Jožeta Črnaka, prostorna dvorana pa natrpano polna vernikov, ki jih je vseeno še ostalo za precejšen del dvorišča. Toliko ljudi, da so bile prvič praktično vse vaške ceste eno samo veliko parkirišče in to na zadnji dan zimskih počitnic, kar je močno znižalo udeležbo šolarjev in katehetskih skupin.
Mašo je vodil krajevni škof Ruben Oscar Frassia z nadškofom iz Corrientesa Andrejem Stanovnikom in škofom v Santiago del Estero Vinkom Bokaličem. Ob oltarju pa še številni duhovniki s slavnim gostom iz Madagaskarja: Jože Bokalič in Toni Burja iz domače župnije, France Urbanija, Mirko Grbec, Branko Jan in še drugi. Med diakoni pa tudi Pavel Erjavec, ki se priravlja za novo mašo pred koncem leta.
Podobno, čeprav ne toliko kot na Madagaskarju, kar sta brata Bokalič osebno doživela na nedavnem obisku, je bila maša glasbeno močno ragibana.
Pridigal je Pedro in se oprl zlasti na 1. berilo in evangelij, ki opisujeta pomnoženje kruha in sta mu navdih in opora za delo med najrevnejšimi. Občudovanja je vredno, kako so z njegovim zgledom in vodstvom in tudi nalezljivim navdušenjem iz smetišča nastale lične vasi, z najrazličnejšo vsestransko podporo, predvsem pa z delom in odgovornostjo lastnih domačinov.
Po opravljeni sveti daritvi je sledil bolj prost in direkten Petrov pogovor z množico. Že preoblečen in ogrnjen s pristnim “pončom”, ki ga je prejel kot darilo, se je spomnil svojih zgodnjih let v Baragovem Misijonišču, ki so poleg družinske vzgoje močno vplivale na razvoj duhovnišega in misijonskega poklica. Zelo zanimivo je pripovedoval kako mu je nogomet pogosto odpiral pot do novih prijateljstev in za odpravo rasnih razlik in predsodkov.
Čisto v evangeljskem duhu so strežnice začele deliti skromno zakusko in s tem še podprle prijateljsko razpoloženje, ki je tudi dovolilo bolj osebne pozdrave in seveda slikanje s tako odličnim gostom.
Franci Sušnik
