Cerkev na Slovenskem se letos veseli kar dvajsetih novomašnikov, kar je največ po letu 2005; ko je bilo dvaindvajset duhovniških posvečenj. Največ – sedem – jih prihaja iz ljubljanske nadškofije: pet škofijskih, kapucin in jezuit. Štiri novomašnike ima novomeška škofija; poleg enega škofijskega bodo posvečenje prejeli še: kartuzijan (poljskega rodu), jezuit ter član Neokatehumenske poti, ki je inkardiniran v poreško-puljsko škofijo. Koprska škofija bo letos dobila tri škofijske novomašnike, iz celjske škofije pa prihajata dva; eden je inkardiniran v škofijo Bolzen-Brixen v Italiji. Dveh novomašnikov (minorita in jezuita) se veselijo v mariborski nadškofiji, dva novomašnika (škofijski in jezuitski) pa prihajata tudi iz murskosoboške škofije. Od dvajsetih novomašnikov je torej 12 škofijskih in 8 redovnih. Povprečna starost novomašnikov je 32,1 leta. Najstarejši je star 52 let, najmlajši trije pa imajo 24 let. Za duhovniško pot se je takoj po končani srednji šoli odločilo devet novomašnikov, ostali so prvotno izbrali drug študij: računalništvo, informatiko, politologijo, matematiko, slovenščino, filozofijo, strojništvo, gradbeništvo, lesarstvo. Trije so že imeli poklic in bili zaposleni. Še vedno največ novomašnikov prihaja s podeželja, le štirje izhajajo iz mesta. Na eno družino letošnjega novomašnika pride v povprečju 3,5 otroka. Največ (enajst) jih prihaja iz družin s tremi otroki, štirje so iz družin z dvema otrokoma, po en novomašnik pa prihaja iz družine s štirimi in družine s petimi otroki. Iz družin s šestimi otroki prihajata dva, najštevilnejša družina novomašnika pa šteje 7 otrok.

Novomašniki so: