Na pobudo Republike Slovenije smo 20. maja obeležili prvi Svetovni dan čebel, ki bo postal tradicionalen dan po vsem svetu.
Kako je prišlo do pobude? Nekega septembrskega jutra 2014 se je Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, peljal na delo in v avtu poslušal radijski program, v katerem so govorili o svetovnih dnevih in njihovem pomenu. Dobil je idejo, da bi tudi čebele lahko imele svoj svetovni dan. Od čebel je namreč odvisna tretjina vse hrane na svetu, zato je treba na to stalno opozarjati in jih zaščititi, saj so čebele že zelo ogrožene, s tem pa tudi človek in narava. Še istega dne je idejo povedal izvršnemu odboru zveze in predlagal, da se 20. maj proglasi za Svetovni dan čebel. Tega dne se je namreč rodil Anton Janša ( 1734-1773), pionir moderne apikulture in eden največjih poznavalcev čebel v tistem času. Zato ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva v čebelarski šoli na Dunaju.
Pobudo sta podprla minister za kmetijstvo, gozdove in prehrano Republike Slovenije Dejan Židan in Vlada Republike Slovenije.
20. decembra 2017 je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo, ki jo je podprlo 115 držav, tudi Argentina, in tako je 20. maj postal Svetovni dan čebel.
Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je del slovenske identitete. Od leta 2007 se v slovenskih vrtcih in šolah enkrat letno pripravi “medeni zajtrk”, na katerem se otrokom ponudijo slovenski med, maslo in mleko ter se jih seznanja z vlogo in pomenom čebel, varne hrane ter čistega okolja, brez uporabe nevarnih pesticidov in antibiotikov.
V Sloveniji je doma avtohtona čebela Kranjska sivka (la abeja de Carniola), ki je druga najbolj razširjena na svetu in jo je Slovenija, kot prva država v EU tudi uradno zaščitila.
Obeležitvi Svetovnega dne čebel se je pridružilo tudi Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu, ki je skupaj z Ministrstvom za agroindustrijo Argentine organiziralo Teden medu. Na odprtju tedna je veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan predstavila slovensko pobudo, njen pomen za svetovno čebelarstvo, prehrano in zdravo okolje. Na trgu pri Obelisku, v središču Buenos Airesa je imelo Veleposlaništvo dva dneva stojnico, na kateri je bilo mogoče okušati različne vrste slovenskega medu, se seznaniti z različnimi izdelki iz medu in značilnostmi pridelave medu v Sloveniji. Stojnico je obiskalo veliko ljudi, ki so za slovenski med dejali, da je zelo dober in drugačen od argentinskega. Posebno ga je pohvalil dr. Alberto Cormillot, ki je tudi obiskal stojnico in pokusil slovenski med.
V Sloveniji so prvi obeležitvi Svetovnega dne čebel namenili veliko pozornosti. Poleg slavnostne obeležitve 20. maja, sta bila organizirana še svetovni kongres čebelarstva in ministrska konferenca, na katero je prišlo 40 ministrov za kmetijstvo .
Praznovanje se je simbolično zaključilo tudi v Buenos Airesu, v nedeljo, 20. maja v rezidenci veleposlanice, kjer so Svetovni dan čebel podprli predstavniki argentinske vlade, diplomati in predstavniki slovenskih društev.
Kot je dejala veleposlanica, jih zelo veseli, da se čebelarstvo ohranja tudi med Slovenci v Argentini, ki tako nadaljujejo to lepo in koristno tradicijo.
J.Š.K.
