Dr. Boris Pleskovič

Dr. Boris Pleskovič

Dr. Boris Pleskovič je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, magisterij je opravil na Harvardu in doktorat na Massachussetts Institute of Technology (MIT). V Svetovni banki v Washingtonu je delal na različnih funkcijah: kot podpredsednik raziskovalnega komiteja, administrator raziskovalnega oddelka za razvojno ekonomijo, vodja raziskovalnega oddelka, glavni organizator in sourednik knjig letnih globalnih konferenc Svetovne banke o razvojni ekonomiji, konferenc in knjig Berlin Workshop Series ter vodja misij Svetovne banke za makroekonomsko svetovanje. V letih 1991–92 je bil glavni ekonomski svetovalec predsednika slovenske vlade. Kot gostujoči profesor je pogosto predaval na uglednih univerzah v ZDA, Evropi in na Kitajskem. Je avtor in soavtor številnih knjig in znanstvenih člankov. Leta 1998 je bil odlikovan ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi, leta 2006 pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije. Je predsednik Svetovnega slovenskega kongresa od leta 2001.

 

Svetovni slovenski kongres

Svetovni slovenski kongres je društvo, ki je bilo ustanovljeno ob osamosvojitvi Slovenije konec junija 1991, zametki njegovega nastanka pa segajo že v čas Študijskih dnevov Drage na Opčinah pri Trstu septembra 1989. Je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal Slovence doma in po svetu. Največja naloga kongresa ob njegovi ustanovitvi je bil prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Kasneje se je Kongres zavzel za vključitev Slovencev, ki žive po svetu, v slovenski prostor, za sprejem zakonov o Slovencih po svetu, in za izboljšavo volilne in druge zakonodaje namenjene našim rojakom. Prav tako se je zavzel tudi za popravo krivic iz preteklosti, saj je osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa doseči, da bi se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu čutili kot narodna, slovenska skupnost. Svetovni slovenski kongres je nadstrankarska organizacija, ki se trudi povezati Slovence po vsem svetu, ne glede na njihovo politično, ideološko ali versko prepričanje.

 

V tej želji po povezovanju Slovencev na strokovnem področju smo leta 1998 prvič organizirali srečanje slovenskih zdravnikov iz domovine in sveta. Kmalu zatem smo začeli z organizacijo srečanj za gospodarstvenike, znanstvenike, arhitekte in gradbenike, ki so pripomogla k vzpostavitvi boljšega sodelovanja in pomagale udeležencem, da navežejo poslovne stike s slovenskimi partnerji po svetu. Posebno priznanje Kongresu je izkazal predsednik države RS, dr. Janez Drnovšek, ki je kot prvi leta 2003 sprejel častno pokroviteljstvo nad strokovnimi konferencami. Kasneje so njegovemu zgledu sledili še: predsednik Vlade RS, Janez Janša, predsednik države, dr. Danilo Türk, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, akad. dr. Boštjan Žekš, akad. dr. Jože Trontelj, akad. dr. Tadej Bajd ter predsednik RS, Borut Pahor.

 

V povezavi z vstopanjem Slovenije v EZ Svetovni slovenski kongres od leta 2002 organizira simpozije z naslovom »Ko ne bo več meja«, kasneje smo pa smo jih preimenovali v »Ko ni več meja«. Namen le teh je povezovanje Slovencev ob meji na gospodarskem in kulturnem področju.

 

Zavedamo se, da mladi rojaki, ki živijo po svetu, počasi izgubljajo stik s slovenskim jezikom in Slovenijo. Enotedenski tabori, ki jih pripravljamo vsako leto po različnih krajih Slovenije, jim pomagajo, da bolje spoznajo domovino svojih staršev, izpopolnijo znanje slovenskega jezika, ob tem pa navežejo stike s svojimi vrstniki.

 

Večeri izza kongresa oz. Pogovori na Kongresu so predavanja, pogovori oz. okrogle mize, namenjene javni obravnavi aktualnih političnih in kulturnih dogodkov, ki zadevajo Slovence doma in po svetu ali predstavitvi dela in življenja naših rojakov. Vsako leto priredimo približno deset tematskih večerov. Do sedaj pa so bili naši gostje že mnogi Slovenci, ki v tujini uživajo visok ugled. Med njimi: Marjan Terpin (Italija), prof. dr. Dušan Petrač (ZDA), dr. Vladimir Kos (Japonska), Luigia Negro (Italija), Jože Hirnok (Madžarska), Jožica-Marn Gerden (Avstralija), Jože Kastelic (Kanada), dr. Igor Gregorič…

 

 

 

Svetovni slovenski kongres je med drugimi pripravil naslednje projekte:

 

  • 9 svetovnih konferenc slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije (Bled – Otočec 1998; Ljubljana – Gorica 1999; Radenci 2002; Novo mesto 2005; Ljubljana 2007, 2009, 2011, 2013)

 

  • 1 svetovno konferenco slovenskih gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije (Ljubljana – Koper 1999)

 

  • 9 svetovnih konferenc slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije (Bled 2000; Maribor 2001; Bled 2003; Brdo pri Kranju 2005; Ljubljana 2007, 2009, 2011, 2013)

 

  • 5 svetovnih konferenc slovenskih gradbenikov in arhitektov iz sveta in Slovenije (Brdo pri Kranju 2004; Maribor 2006, Ljubljana 2008, Bohinj 2010)

 

  • 3 svetovne konference slovenskih mladih raziskovalcev, podiplomskih in dodiplomskih študentov iz sveta in Slovenije (Ljubljana 2012)

 

  • 2 svetovni konferenci slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije (Nova Gorica – Gorica 2006, Slovenj Gradec – Pliberk 2010)

 

  • 2 svetovni konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije (Ljubljana 2010, 2014)

 

  • 1 svetovno konferenco slovenskih planincev iz sveta in Slovenije (Bled 2008)

 

  • 1 svetovno konferenco slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije (Ljubljana 2012)

 

  • 14 strokovnih posvetov »Ko ni več meja« posvečene problematiki ob vstopanju in vstopu Slovenije v EZ (Gorica, Italija 2002; Št. Peter, Avstrija 2003; Monošter, Madžarska 2004; Bad Radkersburg, Avstrija, 2005; Trbiž, Italija 2006; Reka, Hrvaška 2007; Čedad, Italija 2008; Tinje, Avstrija 2009; Opčine, Italija 2009 in 2010, Ljubljana 2011, 2012, 2013)

 

  • tematske konference in predavanja v povezavi z aktualnimi dogodki pod naslovom »Večeri izza Kongresa« (prvič v letu 1996; 10 ali več enot na leto)

 

  • vsakoletne mladinske tabore za slovenske otroke po svetu (prvič organizirani v letu 1996), ki vključujejo dopoldanski pouk slovenskega jezika.

 

  • preko 50 razstav slovenskih umetnikov iz sveta

 

  • v letu 2000 priprava zakonskega predloga za slovensko diasporo brez slovenskega državljanstva

 

  • sodelovanje z DZ RS pri oblikovanju zakonodaje za Slovence po svetu

 

Svetovni slovenki kongres je ob svoji 25. obletnici delovanja s strani predsednika RS, gospoda Boruta Pahorja, prejel državno odlikovanje red za zasluge za prispevek pri povezovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pred tem je zlati red za zasluge prejel tudi dolgoletni predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič. Prav tako je med člani SSK več nosilcev reda za zasluge, ki so le te prejeli večinoma za njihove zasluge pri povezovanju Slovencev in pomoč pri osamosvajanju Slovenije.