Spominsko proslavo na čast žrtvam vojne in komunistične revolucije na Slovenskem smo pričeli s sveto mašo, pri kateri smo se Bogu zahvalili za njihov zgled pričevanja za vero in tudi smo prosili za duše tistih, ki so te grozote storili, naj jim Bog da milost, da se spravijo z Njim.
Po sveti maši nam je Dominik Oblak osvežil kontekst, v katerem se dogaja film «Naša Kri«, ki je bil potem predvajan.
Navajam nekaj nagovarjajočih misli, ki jih je Dominik delil z nami:
»Zakaj se začenjajo spori in posledično tudi vojne? Zato, ker se v srcu opustijo božje vrednote in zapovedi in človek nasede hudičevim skušnjavam, kot so: nevoščljivost, zavist, pohlep, občutek mogočnosti in večvrednosti. In če to, kar nekomu pripada ne dobi zlepa, želi pridobiti zgrda, z močjo, z nasiljem.
In tako se je leta 1941 začela vojna v Sloveniji, ko sta Nemčija in Italija napadli in zasedli Slovenijo, ker »jima je to ozemlje pripadalo«. Okupacijo pa so izvedli s krutostjo in z velikim nasiljem: zapirali so politike, duhovnike, učitelje in jih pošiljali v koncentracijska taborišča; streljali so talce, izgnali cele družine v delavska taborišča, prisilno mobilizirali slovenske fante v nemško vojsko in jih pošiljali na fronto v Rusijo in Francijo.
Bil je čas težkih odločitev: ostanem ali grem? In če se je kdo uprl, so še huje postopali z domačimi in s celo vasjo.
Zaradi te okupatorjeve nasilnosti so se zasnovale razne podtalne odporne skupine kot Četniki, Slovenska legija in O. F., ki so jo vodili komunisti. In ravno komunisti so izrabili neznosno stanje slovenskega naroda pod okupacijo, da so, pod pretvezo boja proti okupatorju, pričeli s komunistično revolucijo. Zavedne Slovence, ki so opozarjali na nevarnost komunizma, so obsodili na smrt. Začeli so z umori duhovnikov, politikov, kmečkih gospodarjev in s požigom celih vasi, če se niso njim pokoravali.
Spet čas težkih odločitev.
Braniti je bilo treba lastne družine in vasi, zato so nastale Vaške straže, pozneje pa Slovensko domobranstvo. Ti so vzpostavili začasen red in mir v Sloveniji.
Bližal se je konec vojne. Nemčija je izgubljala moč na vseh frontah; tudi v takratni Jugoslaviji. Marca in aprila 1945 so se skozi Slovenijo vile dolge kolone srbskih in hrvaških beguncev, ki so pripovedovali o grozotah komunističnega maščevanja.
V začetku maja 1945, ko so partizani prihajali v Slovenijo, so se Domobranci odpravili na pot proti Avstriji, na Koroško, prosit varnost in zavetje pri angleški vojski. Tako je tudi storila množica civilistov.
Sedaj bomo v filmu »Naša Kri« videli prikazane resnične dogodke iz časa teh težkih in sodnih odločitev. Vabim vas, da si te prizore ogledate s srcem. V njih boste gotovo prepoznali svoje starše, stare starše, pradede ali sorodnike, ki so morali vse zapustiti in oditi v tujino, da so ohranili življenje, svobodo in krščansko vero.«
Ob koncu filma in s solzami v očeh smo občuteno zapeli pesem: Oče, mati …
L.D.O.
