V petek, 10. novembra, smo se s sedanjimi, nekdanjimi in bodočimi učenci slovenščine, študenti književnosti in drugimi navdušenci nad slovensko kulturo zbrali v učilnici Filozofske fakultete Univerze v Buenos Airesu na predstavitvi nove zbirke slovenske poezije v argentinskem prevodu Biblioteca eslovena, ki je izšla pri mladi založbi A pasitos del fin de este mundo. Slovenske klasike, Srečka Kosovela, Antona Aškerca, Josipa Murna in Karla Destovnika Kajuha, sta predstavila njihova prevajalca Julia Sarachu in Pablo Arraigada.
Kosovela najbolj poznamo po ekspresionističnih in zlasti konstruktivističnih pesmih, Aškerc se je s svojo epsko poezijo še najbolj približal realizmu v pesništvu, Murn je pisal melanholične pesmi v času moderne, Kajuhovo poezijo pa je zaznamovala druga svetovna vojna. Le kaj imajo torej ti velikani slovenske poezije skupnega? Vse štiri (in še vrsto drugih) Julia Sarachu, potomka predvojne primorske imigracije in nekdanja učenka na lektoratu slovenskega jezika, obravnava v svoji doktorski disertaciji, ki jo bo zagovarjala konec meseca. Na predstavitvi je izpostavila neizpodbitno vlogo slovenske poezije pri izoblikovanju narodne identitete Slovencev in nacionalna tematika je tudi rdeča nit vseh štirih prevodov. Pomemben zaključek, ki ga je izpeljala, je, da sta za Slovence domovina zemlja in mati, ne politična tvorba, kot je razvidno iz pesmi vseh štirih avtorjev. Ko je Slovenija postala samostojna država, je poezija oz. književnost izgubila večino socialnega in političnega angažmaja, ki je klical po svobodi in enakopravnosti, ter se umaknila pretežno v zasebno sfero.
Ker je med pisanjem doktorske naloge morala prevesti ogromne količine literature v slovenščini, se je Juliji porodila zamisel, da bi prevode poezije tudi objavila, podobno kot je izdala številne sodobne slovenske pesnike že pred leti v založbi Gog y Magog, katere urednica je bila. K prevajanju je pritegnila tudi Pabla Arraigado, diplomiranega profesorja književnosti in urednika založbe A pasitos del fin de este mundo. Nekdanji učenec slovenščine na lektoratu in asistent na seminarju južnoslovanske književnosti je bil zadolžen za prevod Kosovela in Murna, medtem ko je Julia prevzela Aškerca in Kajuha. Vse štiri knjige, od tega tri dvojezično, so bile izdane s finančno pomočjo Trubarjevega sklada, ki podpira tiskanje slovenske literature v prevodu. Najdete jih lahko na policah knjigarn Alamut v Palermu in La Coop v Almagru.
Tjaša Lorbek
