Ljudski kulturni dan
Ko sta najstniški hčeri pred dvema ali tremi leti naznanili, da gresta na gasilsko veselico na drugi konec Ljubljane, sem bila zelo začudena, pa sta pojasnili, da bo tam cela šola. Počasi sem razumela, da so diskoteke iz mojih časov preteklost. Morda je k temu prispevala tudi korona; pokoronsko obdobje je pokazalo potrebo ljudi, da okrepijo vezi in se srečujejo v lokalnih okoljih. Gasilci v Sloveniji so tisti, ki uživajo izjemno zaupanje svetovnonazorsko različnih ljudi. Po koroni so bili tudi med prvimi, ki so se takoj postavili na noge. Mladi so tam, kjer se kaj dogaja in tako so z navdušenjem prisluhnili harmoniki.
V čem je njen čar? Prvi instrumenti, ki so delovali po principu potiska in vlečenja meha z vgrajenimi jezički, so se pojavili okrog leta 1820; za začetnika štejemo Christiana F. L. Buschmanna. Slovenci smo zlato dobo harmonike doživeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z Ansamblom bratov Avsenik. Milijoni prodanih plošč so utrdili prepoznavni glasbeni slog Oberkrainer — tradicionalno narodno-zabavno glasbo, ki je postala izredno priljubljena doma in po svetu. V devetdesetih in v začetku novega tisočletja pa se je je držala oznaka »goveja muzika« in tudi v sanjah si ne bi mislili, da bo doživela tako renesanso. Pravi hiti so postali mešanica »rapa« in harmonike. V Sloveniji ima malodane vsak večji kraj svoj narodno-zabavni bend. Ko zjutraj hodim mimo oglasne deske ob avtobusni postaji, se kar ne morem načuditi, kako nasmejani so videti mladi fantje na plakatih, ki zlasti v pomladno poletnem času naznanjajo nove veselice – pa ne v rock ali tehno opravi, ampak v narodnih nošah!
Decembra je mestna občina izdala odlok, da trubači (balkanski trobilni orkestri) in drugi neprijavljeni nastopajoči (med njimi en in edini harmonikar na Tromostovju) ne smejo igrati v prestolnici in s tem razdelila Slovenijo. Smo res popolnoma brez koncepta, kaj sodi v naš kulturni prostor? Sobivanje različnih kultur je dejstvo, toda kako na primeren način regulirati dogajanje, da bo v ospredju naše izročilo? Ljubljana je med prazniki dobesedno preplavljena s tujimi turisti, kakšno podobo Slovenije bodo odnesli v svet? Pa mi, kako se počutimo, ko gremo v mesto »na lučke«? Po drugi strani je pomembno, da tudi priseljenci, ki z nami delijo vsakdanjik, doživijo svoj trenutek in se poveselijo na svoj način. Ljudem vendarle ne gre jemati veselja v prazničnih dneh.
Še preden se je razvila debata, je Silvo Mesojedec prišel na dan z genialno idejo, da bi se na štefanovo, dan samostojnosti in enotnosti, »na Prešercu« zbrali slovenski harmonikarji. Odziv je bil izjemen, harmonika je odmevala z vsakega kotička Prešernovega trga in prepolne Čopove ulice. Pokazalo se je, kako globoko je slovenska pesem in narodna zavest vtisnjena v srcih ljudi. Ob našem največjem pesniku se je zgodil »ljudski kulturni dan«, katerega ponovitev z veseljem pričakujemo ob letu osorej.
Barbara Kastelec
Vodja revijalnega programa
Založba Družina
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št.3, 15. 02. 2026
