Pred petindvajsetimi leti je v Buenos Airesu umrl prelat Jože Škerbec. Bil je 32 let dušni pastir Slovencev v Ramos Mejíi, več kot 25 let urednik revije Duhovno Življenje ter 6 let delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini.

Jože Škerbec se je rodil 23. marca 1929 v naselju Gornje Jezero, ki pripada fari Stari trg pri Ložu na Notranjskem. Kot petnajstletnik se je leta 1944 umaknil v Ljubljano, kjer je začel gimnazijo, stanoval pa je v Slomškovem zavodu, ki ga je vodil njegov daljni sorodnik dekan Matija Škerbec. 

Po vojni je zaradi protikomunističnega prepričanja izbral begunsko pot, najprej je šel v Avstrijo, potem pa v Italijo, kjer je bil v taboriščih Monigo, Servigliano, Senigallia in Barletta. 

Odločil se je za izseljenstvo v Argentini, kamor je z veliko skupino drugih Slovencev prišel 28.marca 1948. Naselil se je v Mendozi in se za kratek čas zaposlil v kemičnem laboratoriju, nato pa vstopil v Slovensko begunsko semenišče v San Luisu, kjer je začel bogoslovne študije. Semenišče se je pozneje preselilo v predmestje Buenos Airesa, zato je teologijo končal v Adrogueju. Mašniško posvečenje je prejel 29. novembra 1953 v La Plati.

Njegove prve duhovniške službe so bile med Argentinci v škofiji Lomas de Zamora, najprej kot kaplan v Doloresu in v Remedios de Escalada, kasneje pa kot župnik v župniji Nuestra Señora de Luján. Ves ta čas je bil profesor verouka na različnih srednjih šolah, delal pa je tudi med najbolj revnimi.

Leta 1968 ga je msgr. Anton Orehar povabil v Slovensko dušno pastirstvo in mu daj v oskrbo področje Slomškovega doma v Ramos Mejíi, kjer je nasledil pokojnega Janeza Kalana. Do svoje smrti je prelat Škerbec deloval v tej skupnosti, skrbel za nedeljsko sveto mašo, razne verske pobožnosti, učil verouk v Slomškovi šoli, sodeloval pri Odboru Slomškovega doma ter obiskoval bolne in starejše Slovence v okraju.

Od leta 1973 je skrbel tudi za primorske rojake, ki so se v Argentino preselili pred drugo svetovno vojno. Zanje je imel mesečno sveto mašo v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto, organiziral pa je zanje tudi kulturna in družabna srečanja.

Leta 1974 je prevzel še odgovorno delo kot urednik revije Duhovno Življenje in njene priloge za otroke Božje stezice.

Po smrti msgr. Antona Oreharja leta 1986 je postal delegat slovenskih dušnih pastirjev prelat dr. Alojzij Starc, prelat Škerbec pa njegov namestnik. Po zgodnji smrti prelata Starca leta 1994 je bilo povsem naravno, da je prelata Škerbca 15. decembra 1994 škof Metod Pirih predlagal za delegata, argentinska škofovska konferenca pa 30. decembra na to mesto tudi imenovala.

Prelat Škerbec je sodeloval tudi kot član odbora društva Zedinjena Slovenija, v Medorganizacijskem svetu, skrbel je za Slovensko hišo in cerkev Marije Pomagaj.

Bil je ljubitelj klasične glasbe, rad je obiskoval koncerte in opere v svetovno znanem Colónu. Veselil se je, podpiral in spremljal pevske talente, ki so se pojavljali v slovenski skupnosti.

Veliko delo, ki si ga je nalagal, mu je počasi rahljalo zdravje. Zahrbtni bolezni na želodcu je podlegel 3. januarja 2001.

O prelatu Škerbcu so pisali:

“Bil je resnični dober duhovnik in vnet dušni pastir. Sam sem na njem najbolj občudoval njegov duhovniški ogenj. Bil je neutrudljiv v delu za duhovni blagor svojih vernikov. Noben trud in napor mu nista bila odveč, ko je šlo za obiske bolnikov. Posebno rad je imel tudi otroke. Pogosto mi je omenjal, kako dobro se počuti pri sobotni katehezi otrok. Otrokom se je tako rekoč naredil otrok, da bi v mladih srcih prebudil ljubezen do Kristusa.” Dr. Alojzij Kukovica DJ

“Osebno sem ga spoznal šele zadnja leta in kar nekajkrat sva se uspela srečati tudi na obiskih v Sloveniji. Vedno mi je ostal v zavesti velik človek, kristjan in duhovnik. Kako je skrbel za vse!” Janez Pucelj, nekdanji delegat za slovensko pastoralo v Evropi in glavni urednik revije Naša Luč

“Zahvala vam, g. prelat Jože Škerbec, za vaš zgled ljubezni do slovenske besede, za vaš zgled zvestobe v služenju Božji besedi bodisi v pridigah, pri verouku ali pri urejanju Duhovnega Življenja. Hvala za vaš zgled stalne volje do življenja po Božji volji.” Dr. Jure Rode, poznejši delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini.

“32 let ste, soboto za soboto, polagali v duše mladih temeljne resnice krščanske vere, ki spremljajo nato človeka vse življenje. Koliko otrok ste pripravili na prvo sv. obhajilo, na prejem sv. birme! Poznali ste vsakega učenca, zanimali se za vsakega posebej in mu skušali pomagati. Otroci vas imajo zelo radi!” Saša Zupan Omahna, nekdanja voditeljica Slomškove šole.

Pripravil: Jože Jan

Viri: Svobodna Slovenija, Duhovno Življenje