Predstavitve monografije o Marjanu Grumu so se nadaljevale tudi v jesenskih mesecih. Tako kot knjiga so bile tudi njene predstavitve vsebinsko bogate – pogovorni večeri z zanimivi sogovorniki, prepleteni s kakovostnim glasbenim programom. Rafaelova družba je po petih odmevnih predstavitvah v Sloveniji in zamejstvu v juniju pripravila še cikel petih predstavitev v septembru. Tokrat je knjiga gostovala v Lazah v Tuhinju, Trebnjem, Poljanah nad Škofjo Loko, Vojniku, osrednja predstavitev knjige pa je bila ob odprtju fotografske razstave Grumovih del v Galeriji Družina v Ljubljani.
Vsakokrat se je večer, posvečen monografiji in umetniku Marjanu Grumu, začel in zaključil z glasbeno točko. V Lazah so se predstavili mladi pevci in mlada instrumentalista na harmoniki, ki jih Grum tako rad upodablja; v Trebnjem sta večer popestrila pevca tanga DR Buenos Aires Tango – Ruth Banko in Daniel Perissé; v Poljanah so zaigrali Poljanski orgličarji, v Vojniku pa je zapel oktet In spiritu, ki je v preteklih dneh zaključil gostovanje v Argentini.
29. septembra pa so v nabito polni dvorani Galerije Družina zazveneli čudovito ubrani in mogočni glasovi Slovenskega okteta ob uvodni Zdravljici Ubalda Vrabca. Petje je bilo izjemno čustveno, saj prijateljstvo med Slovenskim oktetom in Marjanom Grumom traja že od leta 2008, ko so ga obiskali v Argentini, umetnik pa jih je upodobil v čudoviti skulpturi, ki jih spremlja na njihovi ustvarjalni poti. Uvodoma je zbrane pozdravil Tone Rode, direktor Družine, večer pa je povezoval David Ahačič.
Čeprav je bila velika želja, da bi bil na osrednji predstavitvi z nami tudi sam umetnik, to žal zaradi okoliščin ni bilo mogoče. Kljub temu smo se lahko ob ogledu kratkega filma, ki sta ga zasnovali Mirjam Oblak in Barbara Kržišnik, skupaj z njim sprehodili skozi Kulturni center Muzej Conventillo Marjan Grum in prisluhnili njegovim besedam v slovenščini – o utrinkih iz otroštva, ustvarjanju, železu. Tako smo skozi filmski prikaz vstopili v njegov svet, poglobljeno pa so nam ga približali izbrani sogovorniki: urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar, sourednica Mirjam Oblak, akad. prof. dr. Milček Komelj, avtor umetniško-kritiške študije, in Gregor Batagelj, pisec biografskega uvoda.
Kot je povedal urednik Lenart Rihar, ga je ob obisku Argentine pred leti Grumova umetnost pretresla in navdušila, tako da je vse od takrat tlela tiha želja, da bi umetnika predstavil tudi v rodni domovini, kjer ga skoraj nihče ne pozna. Konkretna možnost realizacije se je pokazala pred dvema letoma, ko je fotografinja Lučka Oblak Čop razstavljala svoje fotografije v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, med katerimi je zagledal tudi lepe portrete Marjana Gruma. Tako se je s fotografinjo dogovoril, da bo ujela v objektiv njegova dela v Argentini (v Sloveniji jih je fotografiral Tamino Petelinšek), njena sestra Mirjam Oblak, ki jo je Rihar že poprej poznal kot zanesljivo in marljivo osebo, pa je prevzela souredniško delo na drugi strani oceana. Rihar je tako izredno premišljeno izbral sodelavce pri knjigi in izvrstno opravil uredniško delo, da smo danes bogatejši za čudovito umetniško monografijo, ki je v celoti napisana tako v slovenskem kot španskem jeziku. Mnogi od sodelavcev so svoje delo opravili zastonj, je poudaril v zahvali, zaradi česar je knjiga na razpolago po zelo dostopni ceni.
Mirjam Oblak pa ni zgolj opravila nujnega souredniškega dela, ampak nam je s svojo prisotnostjo v Sloveniji in besedami na vseh predstavitvah tako junija kot septembra izredno srčno, iskreno in subtilno predstavila samega umetnika, da smo lahko začutili njegovo umetniško dušo in odnos do sveta. Poudarila je, da je bilo nastajanje knjige zanjo izjemno bogata in navdihujoča izkušnja. Čeprav je sprva mislila, da bo raziskovala predvsem njegovo umetniško delo, je ob številnih poglobljenih srečanjih spoznala njegov čustveni, intimni svet. Zelo močno jo je nagovorila njegova težka življenjska pot, boleča družinska preteklost in umetnikovo pričevanje o vztrajnosti in rezilientnosti, kar je zelo čustveno podelila tudi z vsemi poslušalci na predstavitvah. Tako nam je približala njegovo umetniško dušo, odnos do sveta in do dveh najpomembnejših žensk v njegovem življenju – do mame Slavke in žene Noemi Beatriz Corvalan. Mama je bila lik trdne osebe z močno voljo in temelj njegovega notranjega sveta. Svojo ženo, tudi slikarko, pa izredno spoštuje in ceni, je njegova prva kritičarka, ves čas mu stoji ob strani kot trdna skala, ki mirno stoji ob razburkanem morju – slednje seveda predstavlja temperamentnega umetnika samega.
Gregor Batagelj je predstavil predvsem njegovo raznovrstno paleto del od malih nog naprej, za katera je moral Marjan poprijeti za preživetje. Orisal je, kako so posledično oblikovale in vplivale na njegovo umetniško pot.
Veliko navdušenje nad odkritim umetniški talentom Marjana Gruma pa je pokazal tudi akad. prof. dr. Milček Komelj, ki ga je pred povabilom k sodelovanju pri knjigi poznal le iz besedil o umetnikih v izseljenstvu s sociološkega vidika. Ko je po fotografijah spoznal njegova dela, je zapisal izredno bogat in poglobljen vtis o njegovi umetnosti. Zdi se mu zelo inventiven, duhovit umetnik, ki je izšel iz svojega rokodelskega znanja. Izpostavil je njegove figuralne kipe, ki so zelo duhoviti in enoviti, delujejo kot kovinske risbe, imenitno vpeljuje forme instrumentov s silhuetami figur. Označi ga kot prvovrstnega , zelo nenavadnega kiparja, poglobljenega, ekspresivnega in prvinskega. Je duhovit, igriv in hkrati monumentalen. Njegov drugi del umetnosti kaže trpkost, je kritičen do krivic v življenju in z deli izraža svoj humanistični pogled na svet. A ko kaže na tegobe sveta, kaže svetlo dušo.
Številni obiskovalci so si lahko ogledali fotografsko razstavo Grumovih del, ki so jo v Galeriji Družina zaradi izrednega zanimanja podaljšali za en teden. Pred tem pa je razstava gostovala tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Tako so se dogodki ob izidu knjiga Marjan Grum zaključili na slovenskih tleh, v novembru pa bo predstavitev tudi v Kulturnem centru Muzej Conventillo pri Marjanu Grumu v Buenos Airesu.
Tako predstavitve kot sama knjiga o Marjanu Grumu zelo lepo odmevata med rojaki v domovini, saj gre za zares lepo in kakovostno delo, ki ga najlepše povzamejo štiri kratke povedi karmeličanske prednice samostana v Sori, s. Damjane Pintarič, ki je posredno tudi sodelovala pri knjigi: »Pretresljivo. Globoko. Presežno. Čudovito.«
Darja Prašnikar Cerar
