V Argentini praznujemo materinski dan na tretjo nedeljo v oktobru. Praznik smo začeli s sv. mašo, pri kateri so ubrano peli učenci naše šole. Bogu smo se zahvalili za mamice in ga prosili, naj čuva naše družine. Predno se je začela prireditev, so nam dekleta in fantje pripravili zajtrk, nato je najprej voditeljica šole pozdravila vse navzoče, nato se je pričel program, ki so ga otroci z ljubeznijo pripravili mamicam. Razne točke je povezovala Viki Selan.
“Nasvidenje”! Mamica je odšla na zaslužene počitnice.
Otroci so pokazali, kako in kaj so delali v njeni odsotnosti.
Prvo in drugošolčki so hitro oprali in obesili perilo. Pa, glej ga, šmenta, ravno ko so se lepo igrali, se je zoblačilo in hitro so morali pobrati vse perilo. Utrujeni so ugotovili, da ima mamica res veliko dela.
Nato je nastopila skupina otrok, ki obiskuje ABC tečaj na Pristavi . Dedek in očka sta pila kavo, otroci pa so se igrali. Nežka in Belén sta hitro opazili, da je na mizi že suho perilo in sta ga začeli zlagati in pospravljati. En kupček perila je od mamice, drugi od očka in tako naprej, zato sta šli napisati imena. Medtem so mlajši videli zloženo perilo in se domislili, da bi bilo lepo, če bi vsak kupček dali v barvno vrečko: rdečo za mamico, modro za očka, zeleno za dedka in rumeno za babico. Nežka in Belén sta bili presenečeni, napisali sta imena, a ko je očka razdelil vrečke, jih je vse zmešal. “Kako težko je biti brez mamice”, so vzdihnili otroci.
Učenci tretjega, četrtega, petega in šestega razreda so šli v trgovino, saj je doma manjkalo hrane. A na listek so seveda v prvi vrsti napisali, da morajo kupiti čokolado, sladkorčke in še kaj sladkega. Seveda so kupili tudi sadje, pa še žvečilni gumi in nato veselo uživali.
Ko je bila shramba polna, so se najmlajši odločili, da bodo spekli mufine. Vsak je pomagal, da so sestavine lepo dali v skledo, dobro pomešali, potem jih dali v papirnate modelčke in spekli, na koncu pa še okrasili. To bo mamica vesela, ko se bo vrnila.
Kaj pa najstarejši? Ti so pa že malo muhasti in uživajo, ko so v mamini odsotnosti bolj “svobodni”. A ko so se spomnili, da se naslednji dan vrne mamica, je najstarejša sestra energično odredila vsakemu svoje delo – fantje so morali pomiti, pobrisati in pospraviti posodo, najstarejši je skuhal golaž, pa obljubil, da bo tudi zajtrk pripravil. Očka je že prej povedal, da bo prinesel šopek cvetja. Ko so se otroci na smrt utrujeni vsak po svoje sprostili, so še ponovili pesmico “Moja mamica je lepa” in tako dobra, da je ne bi nikoli nikomur dali. Priznali so tudi, da imajo mamice res veliko dela.
Nato so še vsi otroci, od najmlajših do največjih zapeli mamicam “Jaz pa grem na zeleno trav’co” in “Mamica je kakor zarja”, pri kateri so jim pomagali tudi odrasli v dvorani. Petje je vodila Saši Jelenc Vodnik in jih spremljala na kitari, Anka Savelli Gaser pa jih je malo podprla s klavirjem.
Otroci so se res zelo potrudili, da so mamicam pripravili to veselje in lahko rečemo, da smo preživeli zelo prijetno dopoldne.
Tatjana Rožanec
foto: Veronika Comito
