23. avgusta se je obeležil Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, zlasti komunizma, nacizma in fašizma.
Za razglasitev Dneva spomina se je leta 2008 zavzela skupina poslancev Evropskega parlamenta in naslednje leto je bila sprejeta resolucija, s katero se je razglasil v vsej Evropski uniji. Slovenija je Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov sprejela na dopisni seji vlade 8. avgusta 2012.
23. avgust je bil izbran, ker sovpada z dnevom podpisa pakta Ribbentrop-Molotov (23. 08. 1939), v katerem sta se nemški nacionalsocializem in sovjetski komunizem pobratila in podpisala pakt o nenapadanju, v resnici pa sta se Hitler in Stalin dogovorila o medsebojni razdelitvi Vzhodne Evrope. Samo teden dni potem je začela II. svetovna vojna, ko je Hitler napadel Poljsko, dva tedna kasneje pa je Poljsko napadel tudi Stalin.
Na predvečer Dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov je v ljubljanski stolnici nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo. V homiliji je med drugim povedal: “Nasilje je v človeštvu prisotno že skozi vso njeno zgodovino. Od Abela in Kajna naprej; od tistega trenutka dalje, ko je človek dovolil, da njegove odločitve vodita pohlep in zavist. Oba, tako pohlep in zavist, se za dosego svojih ciljev nista ozirala na žrtve. Šla sta preko trupel.
S totalitarnimi režimi 20. stoletja pa sta pohlep in zavist oblikovala nov način doseganja ciljev za vsako ceno. Razvila sta industrijo ubijanja in morjenja, razvila sta industrijo smrti. Odstranjevanje nasprotnikov – pravih in namišljenih – je postalo logistično vprašanje, logistični problem. Nobenih moralnih ozirov več. Nobenega pogleda v prestrašene in objokane oči, v onemogle obraze in shirana telesa.”
S strani slovenske vlade pa ni bilo nobene spominske prireditve, nobene izjave, celo nobene publikacije na socialnih omrežjih, kjer vlada in stranke vladne koalicije rade objavljajo. Kakor, da bi ne bilo med Slovenci in na slovenskih tleh na desettisoče žrtev fašizma, nacizma in komunizma. Žalostno.
Če pa slovenska vlada molči, pa govorijo pregovori:
- Brez žrtev ni zmage. (Slovenski pregovor)
- Sladko in častno je umreti za domovino. (latinski pregovor)
- Daritev sebe je najvišja daritev. (budistični pregovor)
- Žrtev prinaša nesmrtnost v spominu.(afriški pregovor)
- Kdor se igra z ognjem, lahko postane njegova žrtev. (kitajski pregovor)
- Žrtev enega rešuje mnoge. (nigerijski pregovor)
- Kdor postane žrtev svojih sovražnikov, ne sme pričakovati usmiljenja. (afganistanski pregovor)
- Kdor ni pripravljen biti žrtev, ne bo nikoli junak. (srbski pregovor)
- Resnica je prva žrtev vojne. (zahodnoafriški pregovor)
- Razuzdanost ima več žrtev kot meč. (kitajski pregovor)
- Boljše je biti žrtev krivice, kot pa sam storiti krivico. (kamerunski pregovor)
- Misli so kot puščice … lahko postaneš sam svoja žrtev. (budistični pregovor)
- Obsodi morilca, a imej sočutje do njegove žrtve. (latinski pregovor)
Izbral: Jože Jan
