Konec aprila me je predsednik Slovenskega doma v San Martinu, Marjan Boltežar prosil, če lahko zastopam Dom na dogodku “Dobrodošli doma” v Sloveniji. Rekel je da bi morala biti 21. in 22. junija v Novi Gorici, 29. junija v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu in 3. julija v Gorici, ostali dnevi pa bi bili prosti. Da to organizira Zedinjena Slovenija in če imam dvome, naj govorim s predsednikom Juretom Komarjem.
Meni je Slovenija zelo všeč, ampak ne poleti, ker zelo trpim vročino, kljub temu me je zamikalo, da bi šla. Nisem vedela, za kaj gre, kdo gre, kaj je treba na tem dogodku delati…..
Gospod Jure Komar je organiziral sestanek v Slovenski hiši za vse, ki smo bili izbrani, da predstavljamo našo skupnost iz Argentine. Razložil je, da Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu Evropske Prestolnice kulture GO! 2025 organizira vsakoletno srečanje Dobrodošli doma 2025 v drugi polovici junija 2025 in da obstaja možnost, da se naša skupina prijavi za udeležbo na dogodku, s čimer bi Urad delno kril stroške potovanja.
Zmenili smo se, da vsak od nas potuje kadar more in da si tudi vsak preskrbi nastavitev, za tiste, ki te možnosti nimajo je pa gospod Jure preskrbel sobe v dijaškem domu v Ljubljani.
Prišla sem v Ljubljano 18. junija ponoči. Za 19. junija ob 10. uri nas je gospod Jure povabil v Državni zbor Republike Slovenije na Vseslovensko srečanje, nato ob 18. uri v NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica) na precstavitev Čehove komedije “Tragik po sili”, v uprizoritvi Danija Grbec in Borisa Rot.
Nisem mogla pravočasno priti v Državni zbor, šla sem pa v NUK in tako začela s prvo dejavnostjo tega dogodka. Predstavitev je bila enodejanka in smo se nasmejali skoraj od začetka do konca. Po predstavitvi so nas pogostili s hladno pijačo in prigrizkom. Poleg naše skupine smo se srečali z mnogimi argentinskimi Slovenci, ki živijo tam.
V soboto, 21. junija ob 12:15 se je cela skupina zbrala pred lutkovnim gledališčem na Krekovem trgu in odpotovala proti Novi Gorici. Peljali smo se z avtobusom, katerega je vozila gospa Edita. Prispeli smo okoli 15. ure. Bilo je prezgodaj….. Na odru so vadili za nastope, štante so šele postavljali, bilo je zelo vroče in bili smo lačni, a našli smo prijetno senco pod smrekami in štant z empanadami in pijačo. Ko smo pojedli so štanti bili pripravljeni za obisk, in kmalu so tudi začeli nastopi akrobacij, folklornih plesov, deklamaciji, pevskih zborov in pevskih skupin. Tudi tukaj smo srečali ogromno argentinskih Slovencev, ki ne živijo več v Argentini. V Ljubljano smo se odpeljali okoli 22:30 precej utrujeni, a zelo veseli in prišli okoli 1:00 a.m.
V nedeljo, 22. junija ob 8:15 uri smo se zopet zbrali na Krekovem trgu in se odpeljali proti Sveti Gori. Ob 11:30 je bila slovesna maša, katero je daroval Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, po maši so nas povabili na družabno srečanje, ki se je kar zavleklo, ker je bilo veliko ljudi in vsi so radi klepetali. Imeli smo čas, ker so nastopi v Novi Gorici začeli šele ob 18. uri, zato smo se že prejšnji dan zmenili, da se bo Edita pozanimala, kje je kaj odprto za kosilo. In res nas je peljala v gostilno, kjer so nam ponudili nedeljski meni: govejo in gobovo juho, solato, dunajski in navaden zrezek s krompirjem, pijačo, posladek in kavo! Takoj ko smo rekli, da je v redu so začeli nositi na mizo. Bilo je zelo dobro, obilno in gratis, ker je častila Zedinjena Slovenija.
Po poznem kosilu smo se odpeljali v Novo Gorico. Tokrat so bili pred odrom postavljeni stoli, bilo jih je ogromno a vseeno premalo, ker je bilo zelo veliko ljudi. Večer je otvoril minister Matej Arčon in se zahvalil organizatorjem, nastopajočim in publiki za številen obisk. Sledili so nastopi in koncerti skupin.
V ponedeljek, 23. junija, smo se ob 18:30 zbrali v stolnici Svetega Nikolaja pri slovesni maši za Domovino. Mašo je daroval predsednik SŠK in novomeški škof dr. Andrej Saje, spremljalo ga je 14 škofov. Bilo je več kot 100 duhovnikov in sester in zastopniki vseh verskih skupnosti ki delujejo v Sloveniji. Prisotni so bili ga. Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednik Državnega zbora Marko Lotrič, voditelji policije, vojske in gasilcev. Med mašo je prepeval stolni pevski zvor s solističnimi vložki Marka Fink.
Bilo je zelo ganljivo.
29. junija smo šli v Šentjošt. Ob 12. uri je bila slovesna maša, katero je daroval Ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Med mašo, katero so darovali za padle domobrance iz tistega kraja, je nadškof blagoslovil novi zvon, katerega so dali delati po vzorcu prejšnjega, ki je počil. Sledila je spominska proslava ob 80-letnici konca vojne, slavnostni govor je imel g. Lojze Peterle. Po proslavi so podelili Ehrlichovo priznanje g. Marjanu Grumu, v njegovem imenu je sprejela priznanje gospodična Mirjam Oblak.
Sv. maša, proslava in podelitev priznanja so potekali na prostem, bilo je tako vroče da so med mašo delili mineralno vodo. Po maši so nas pogostili s pecivom, sadjem, in vinom. Povabili so nas tudi v Možinetovo hišo na zakusko. Ravno na ta dan je praznoval rojstni dan g. Lojze Peterle in ko je vstopil v Možinetovo hizo smo mu zapeli in nazdravili.
Popoldan, ko smo se vozili nazaj v Ljubljano, smo se ustavili v Šentvidu na kavico in se potem napotili v zavod Svetega Stanislava, kjer je Izseljenško društvo Slovenija v Svetu organiziralo Tabor Slovencev po svetu. Začelo se je ob 17. uri s sv. mašo, katero je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Po sv. maši je program nadaljeval v dvorani. Po govorih je nastopila Rast LIV iz Argentine z recitacijami, plesom in petjem in folklorna skupina iz Pristave, plesali so belokranjske, prekmurske in rezijanske plese. Sledila je okrogla miza »80 let zvestobe in ustvarjalnosti« katero je vodil dr. Federico Potočnik, sodelovali so dr. Zdravko Inzko, inž. Jernej Dobovšek in mag. Martin Brecelj. Program je zaključil Dani Grbec z igro “Tragik po sili”.
1. julija smo se zbrali ob 11. pred Državnim zborom. Gospa Suzana Lep Šimenko nas ni mogla sprejeti zaradi drugih obveznosti, zato nas je sprejela članica Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu gospa Vera Granfol. Sprejeli so nas s sokom in kavico in nam podarili knjižico, kjer je v obliki risanke razlaga temeljev republike. Vsak izmed nas se je predstavil in nekaj povedal. Zahvalili so se nam, ker smo tihi ambasadorji Slovenije. Razkazali so nam parlament: razne dvorane, zbirko uradnih daril, katere prejmejo na diplomatskih srečanjih in nam povedali, kakšna darila delijo v imenu Slovenije.
Nadaljevali smo dan z obiskom v NUK, kjer nas je sprejela Helena Janežič. Povedala je o nastanku in zgodovini knjižnice in nam razkazala impozantne čitalnice ter posebno sobo, kjer je zbirka vsega gradiva tiskanega v slovenščini v tujini.
2. julija smo se dobili ob 10. uri pred Ljubljansko nadškofijo. Sprejel nas je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Razkazal nam je dvorišče, grbe vseh škofov, ki krasijo stene stopnišča, sejo dvorano in kapelo. Na kratko nam je povedal zgodovino škofov. Tudi zgodovino stavbe nam je povedal, in da so tam prespali slavni ljudje, kot Napoleon in papež Janez Pavel II. V kapeli smo skupaj zapeli Marijino pesem in nam je podelil Božji blagoslov. Po skupnem fotografiranju na dvorišču, prepletenem z zelenjem, smo se poslovili.
Od tam smo, nekateri peš in nekateri s “Kavalirjem”, šli do Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sprejele so nas državna sekretarka Vesna Humar in Jasna Vrečko. Posedli smo se okoli mize, na kateri je zopet bil sok ter pecivo. Prišel je minister za Slovence po svetu Matej Arčon in se simpatično z nami razgovarjal. Seveda so ga zanimale razmere slovenske skupnosti v Argentini in je obljubil da bo Urad še naprej finančno podpiral kulturne dejavnosti za ohranjanje slovenskega jezika, navad in petja v Argentini.
3. julija smo se dobili ob 15:30 uri pri Lutkovnem gledališču in se odpeljali proti Gorici, kamor nas je povabilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu na Argentinski večer v kulturnem centru Lojze Bratuž.
Ob 19. uri se je začel program v zelo veliki dvorani centra. Pozdravila sta nas ga. Francka Žgavec, direktorica kulturnega centra in minister g. Matej Arčon. Takoj po pozdravih je nastopila folklorna skupina Pristava v različnih narodnih nošah, s plesi iz različnih krajev slovenije. Sledil je nastop Rasti LIV in igra “Tragik po sili”.
Povabili so nas na dvorišče za družabno srečanje. Ob glasbi skupine La Zorka nas je pogostilo podjetje Momentos café z empanadami, toplim roglički s sirom in šunko in mnogo pijače. Tudi tu smo doživeli veliko ganljivih srečajn.
Zaključili smo dan pozno zvečer in s tem tudi zaključili skupne dejavnosti v Sloveniji. Poslovili smo se od treh članov naše skupine, ki so naslednji dan iz Trsta že vračali domov in so zato ostali v Gorici. Avtobus je bil bolj prazen, ko smo se vračali proti Ljubljani.
Ostalo je kup skupnih doživetji, veliko razgovorov in spoznavanj med nami, srečala sem 16 prijaznih in veselih ljudi, ki so me spremljali pri teh nepozabnih dogodkih.
Zahvala Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vabilo in podporo in tudi Zedinjeni Sloveniji za organizacijo tega obiska v našo Slovenijo.
Lučka Makek