Dr. Eva Turk, Slovenka, ki je živela v Oslu, daleč na severu, sedaj na Dunaju … a najdeš jo marsikje, v Buenos Airesu, Ljubljani, Mariboru, na zaslonu Euronewsa. Spoznala sva se v Argentini, po naključju srečala v Ljubljani. Tretjič je že tokrat v Argentini. Z vami bi rad delil njeno zgodbo, izkušnje, delo …

Eva, kako in kdaj si se odločila za Norveško? 

Moja pot do Norveške je za razliko od večine ljudi, ki pridejo sem zaradi ljubezni, povsem profesionalna. Že pred tem sem veliko potovala in po končani maturi na II. gimnaziji v Mariboru sem se odločila za študij na Dunaju. To me je zaznamovalo, mi odprlo oči v svet in željo po spoznavanju novih kultur in možnosti. Po študiju sem se odpravila v Barcelono, kjer sem opravila pripravništvo v Svetovni zdravstveni organizaciji, doktorat sem delala v Ouluju na Finskem. Moja izobrazba je dokaj specifična, specializirala sem se za management v zdravstvu in tako sem v Barceloni delala na projektu s Slovenijo. Takrat sem pomislila, da v Sloveniji ni veliko ljudi z mojo izobrazbo in se odločila za vrnitev domov. Ostala sem pet let in sodelovala v številnih evropskih projektih. Potem sem dobila štipendijo za izmenjavo z Norveško in za pol leta odšla v Oslo. Vsaj tak je bil načrt. Vendar sem se zaljubila v to državo in način delovanja. Družba je zelo transparentna, vsi se kličejo po imenu, hierarhija je skoraj linearna, delo pa učinkovito. Najbolj všeč pa mi je to, da Norvežani zelo cenijo ravnovesje dela in zasebnega življenja. Čeprav so znani po tem, da so hladni, to ni čisto res. Res je, da potrebuješ več časa, da se z nekom zbližaš, ko pa ti uspe, je to globoko prijateljstvo. Izrek pravi, da so Norvežani kot termovka: težko jo je odpreti, vendar ko jo odpreš, je notranjost topla. In takšna je moja izkušnja. Zato se je mojega načrtovanega pol leta spremenilo v dvanajst let. 

Zakaj in kdaj pa potem Dunaj?

Oslo je daleč od družine. Zadnja leta sem razmišljala, da bi rada več časa preživela s starši. Tako da sem se 2023 preselila na Dunaj. Dunaj zato, ker sem mesto poznala, imam prijatelje s študija in poleg tega je bil Dunaj že 10 let zaporedoma mesto z najvišjo kakovostjo življenja. Ponudili so mi službo na Univerzi za aplikativne znanosti v St. Pöltnu, kjer se predvsem ukvarjamo s področjem digitalnega zdravja, ki je bil moj glavni interes zadnjih nekaj let. Tako da je tudi ta preselitev povezana s službo. Moj partner živi v New Yorku in z njim se srečujeva na različnih destinacijah po svetu, večinokrat pa on pride v Evropo. 

A še iz Osla si prišla v Argentino?

Res je, da sem za eno leto odšla iz Osla, ko sem se odločila potovati. Tako sem prišla v Buenos Aires, kjer sva se spoznala in kjer sem tudi našla svoje izgubljene sorodnike družine Turk. Tam sem kot prostovoljka delala v Hospital de Clínicas José de San Martín. Sicer sem še vedno čisto prava Štajerka in tudi ti, Rok, si se v Buenos Airesu naposlušal moje štajerščine. 

Kako je bilo z jezikom?

Na Norveškem človek ni primoran govoriti norveško, zato je kar nekaj časa trajalo preden sem spregovorila. Prvih pet let norveščine sploh nisem potrebovala, ker je podjetje, v katerem sem bila zaposlena, zelo mednarodno in delovni jezik je angleščina. Prav tako je večina mojih prijateljev z vsega sveta, od Argentine, Kolumbije, Mehike do Indonezije in Indije. Tako da je tudi v prostem času angleščina ali španščina glavni jezik komunikacije. Prav tako večina Norvežanov izredno rada govori angleško in kadarkoli slišijo, da se nekdo muči z norveščino, preklopijo na angleščino. To je, seveda, lažje za nas, ampak podaljša čas, da začnemo govoriti njihov jezik. Za primerjavo, v Buenos Airesu sem takoj morala začeti govoriti španski jezik, ki ga nisem govorila več kot deset let in v roku enega meseca sem (seveda s predznanjem) lahko popolnoma normalno klepetala s kolegi.

In v Avstriji pa verjetno obvladaš nemščino.

Ja, glede na to, da sem študirala na Dunaju, je moja nemščina zelo dobra. Malo sem se morala navaditi na začetku po tolikih letih, vendar ni bilo problema. Sicer imam še vedno štajerski naglas, ampak to je pač del identitete. Je pa res, da je tudi v našem centru na univerzi glavni jezik angleščina, ker imamo veliko mednarodnih kolegov in smo vključeni v veliko mednarodnih projektov. 

Kateri je tvoj poklic, študij?

Moja osnovna izobrazba je ekonomija, nato sem naredila MBA iz zdravstvenega managementa in doktorat znanosti iz zdravstvenih ved. Delam kot raziskovalka zdravstvenih sistemov in vodim raziskovalno skupino na Univerzi za aplikativne znanosti St. Pölten. Z manjšimi skupnostmi v Avstriji razvijamo nove digitalne aplikacije in pomembno nam je, da vedno vključujemo perspektivo uporabnika. 

Zaposlena sem tudi v kabinetu ministra za zdravje, kjer vodim področje sistemskega vpeljevanja vrednotenja zdravstvenih tehnologij. 

Tako Slovenija kot Avstrija sta članici pomembnega evropskega projekta IMPROVE, kjer razvijamo platformo za na vrednosti temelječe zdravstvo. Cilj projekta IMPROVE je povečati učinkovitost digitalnega zdravstvenega varstva in postaviti v središče zdravstvene podatke, ki jih ustvarijo pacienti. (Na kratko o tem na zdravstvenem portalu: Krvni raki: »Odnosa, ki zdravi, ne dobimo na recept« – Zdravstveniportal.si).

S čim se ukvarjaš, da te opazijo na medmrežju kar na toliko krajih po svetu?

Zdravje in zdravstvo sta vedno aktualna tema. Sama se zadnja leta največ ukvarjam z digitalnim zdravjem in kako lahko le-to pripomore k izboljšanju zdravstvenih sistemov. Prejšnja leta so bila krepko zaznamovana s pandemijo COVID-19. Zadnja leta smo pandemijo že skoraj pozabili, ampak še vedno moramo biti previdni. Pravtako so drugi projekti finančno dobro podprti s strani EU in potem se tudi socialni mediji pridružijo. Tudi moje druge dejavnosti so povezane s potovanji in pripomorejo k prepoznavnosti. Na primer sovodenje delovne skupine za digitalno zdravje in podatke pri Iniciativi za strateška partnerstva Svetovne zdravstvene organizacije. Aktivna sem tudi pri “Women in Global Health” v Avstriji, kjer organiziramo mentorski program, dogodke in srečanja za spodbujanje ženskega zdravja. To je tudi eden od trajnostnih ciljev Združenih narodov (SDG5) in sama sem velika zagovornica enakopravnosti spolov. 

Seveda obiščeš domovino, saj sva se tudi tam srečala. Je to pogosto? 

Zadnje leto dni sem vsak teden v Sloveniji, predvsem zaradi dela na MZ. Je pa čudovito, da sta moja starša v Mariboru, tako da vsakič prespim doma pri njiju in potem nadaljujem pot v Ljubljano. 

Tokrat si v Argentino prišla na neki kongres. 

Health Technology Assessment International, kjer sem v upravnem odboru, vsako leto organizira letno globalno srečanje in letos smo se našli v Buenos Airesu. Kongres je privabil 800 delegatov s celega sveta, vsi se na ta ali drugačen način ukvarjamo z vrednotenjem zdravstvenih tehnologij. Letošnja konferenca je imela temo: NextGen Evidence: Diversifying and Advancing HTA to Meet Global Demands. Predvsem nam je bilo pomembno, da pride veliko delegatov iz Latinske Amerike. Namen rotiranja letnega srečanja je, da ponudimo možnost udeležbe kolegom, ki se sicer zaradi dragih potovanj ne bi mogli udeležiti takšnih srečanj, če bi bili npr. samo v Evropi. Naslednje leto se najdemo v Istanbulu. 

Tretjič v Argentini … kaj si tu spoznala? Tudi kaj tukajšnjih Slovencev?

Tokrat sem se našla samo s tabo, Rok. Konferenca je bila zelo intenzivna in čas mi ni dopustil, da bi ostala kak teden dlje. Tako da je bila zelo dolga pot za en teden. Ampak sem vesela, da sva se vsaj midva srečala in obudila spomine na moje takratno bivanje v Buenos Airesu.

Načrte imaš seveda vedno. Kakšen izziv, podvig načrtuješ trenutno?

Ja, res je. Kar nekaj podvigov. Odkar sem ustanovila fundacijo SanAstra, kjer se ukvarjamo z dvigovanjem zdravstvene in digitalne zdravstvene pismenosti posameznikov, smo imeli nekaj manjših projektov. Trenutno sodelujemo v mednarodnem raziskovalnem in interdisciplinarnem projektu EDU_FIT, katerega cilj je povečati zavedanje o pomenu razvijanja zdravih navad v načinu življenja ter ustvariti trajnostne metode in prakse za preprečevanje debelosti pri mladih odraslih. Zadnje čase me vedno bolj zanima zdravstvena diplomacija in letos sem zaključila tečaj na Karolinska Institutu na Švedskem.

Hvala lepa, Eva! 

Več o Evi: www.linkedin.com/in/evaturk

Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek