“Velikonočni žegen” ali “Blagoslov velikonočnih jedi” je v Sloveniji že večstoletna tradicija. Izraz “žegen” je omenjen že v 14. stoletju in izvira iz staronemške besede segan, ki pomeni “blagoslov, znamenje križa”.
Velikonočni žegen je prvi opisal baron Janez Vajkard Valvasor v svoji obširni knjigi “Slava vojvodine Kranjske” leta 1689, kjer je zapisal: “Kakor imajo po vseh deželah nekaj čudnih postranskih navad, tako tudi na Kranjskem. Med njimi so naslednje. O veliki noči nosijo, zlasti po vaseh, namesto velikonočnega jagnjeta v cerkev vsake vrste jedi v košarici: prekajeno svinjsko gnjat in pleče, soljeno govedino, v bražiljki (rdeče barvilo iz lesa tega drevesa) kuhana jajca in kolač, narejen iz bele moke. Testo zanj so na tanko razvaljali, ga namazali za prst debelo z nastrganim sirom, ki so mu dodali surovih jajc, mleka in smetane. Nadevu so prideli nekaj vina, sladkorja in rozin. Testo so zavili v okrogel venec. Tak kolač je tehtal 20 do 30 funtov (torej nad 10, pa tja do 17 kilogramov). To jim mora duhovni po maši blagosloviti.”
Vsaka jed, ki jo nesemo k žegnu, pa ima tudi svojo simboliko in nas povezuje z Jezusovim trpljenjem in vstajenjem:
Hren: Spominja na žeblje, s katerimi je Jezus bil pribit na križ. Njegov pekoči okus govori o Jezusovih pekočih ranah, ki jih je prejel za naše odrešenje.
Pirhi: Spominjajo na kaplje Jezusove krvi. Predstavljajo pa tudi grob, v katerega je bilo položeno Jezusovo telo. Kot piščanček ob rojstvu razbije lupino jajca, tako je Jezus razbil skalovje groba, ko je vstal od mrtvih.
Šunka: Predstavlja Jezusovo telo. Jezus je na svojem telesu pretrpel neznosne bolečine. Dal je svoje telo za nas. Po vstajenju se je učencem prikazal v svojem telesu, ki je nosilo znamenja ran. Velikonočna šunka nam govori o tem, da se nam Jezus daje v hrano. On je hrana za naše večno življenje.
Potica: Okrogla potica nas spominja na trnovo krono, ki so vojaki položili na Jezusovo glavo. Predstavlja pa tudi znamenje življenja, saj je kruh osnovna človeška hrana. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt, da nas je odrešil.
Poleg teh običajnih jedil, pa v nekaterih slovenskih pokrajinah k žegnu nosijo tudi druga jedila: Na Gorenjskem pogosto dodajo sir, v Prekmurju kos krvavice ali zaseke in v Beli krajini v košaro dajo vino, simbol veselja.
Blagoslov je tudi navzoč med pregovori in citati:
- Delo pridnih rok blagoslavlja Bog. (slovenski pregovor)
- Največji božji blagoslov je dobra žena. (George Meredith, angleški pisatelj in pesnik)
- Obilice besed Alah ni blagoslovil. (arabski pregovor)
- Morda je smrt največji blagoslov človeka. Tega nihče ne ve, pa vendar se smrti vsi bojijo, kot da bi z absolutno gotovostjo vedeli, da je najhujše zlo. (Sokrat, starogrški filozof)
- En materin blagoslov odvrne kletev sedmih duhovnikov. (armenski pregovor)
- Največja ovira za Božji blagoslov v našem življenju niso drugi, ampak mi sami: naša lastna volja, naš trmast ponos in naše osebne ambicije. (Rick Warren, ameriški teolog, pisatelj in pastor)
- Z lažjo pridobljeno ni blagoslovljeno. (slovenski pregovor)
- Kar se nam zdi grenka preizkušnja, je pogosto prikriti blagoslov. (Oscar Wilde, irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist)
- Gibanje prinaša blagoslov. (nemški pregovor)
- Ne to, da delamo, kar nam je všeč, ampak to, da nam je všeč to, kar delamo, spremeni življenje v blagoslov. (Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof)
- Blagoslov iskrenih povzdiguje mesto, usta krivičnih pa ga podirajo. (Sveto pismo – Pregovori 11:11)
- Voda je blagoslov v puščavi, toda utapljajoči jo vseeno preklinja. (angleški pregovor)
Pripravil: Jože Jan
