Na misel mi prihajajo besede, ki jih je neki škof izrekel tule v Evropi, ko je posvečeval drugega škofa, potem ko je bila ta škofija dolgo časa brez pastirja: »Musste lange warten!« Dolgo ste morali čakati! Ljudje so zaploskali in posvečenje se je začelo.
Čemu te besede? Argentino smo člani duhovniškega okteta Oremus dolgo čakali! Seveda, po sredi je mnogo dejavnikov, prvi gotovo nastopa kot bojazen, kako župnijo pustiti za dobrih štirinajst dni. Manj se seveda ne splača … Po letih dogovarjanj in usklajevanj tudi med nami, so se stvari uresničile in realizirale. Hvala Bogu! Ni pa lahko. Tisti argument še vedno o(b)staja. A župnije so preživele, mi pa se lepo imeli. Konec dober, vse dobro.
Na kratko je težko strniti vse misli in vse to, kar se nam je v letošnjem novembru milostno zgodilo. Vse bi lahko povedal z eno pomenljivo besedo HVALA za vse, kar ste, še posebej tisti, ki ste bili kot organizatorji naše turneje, storili za nas v teh dneh. Ne morem na tem mestu izpustiti glavnega odgovornega, g. Jureta Komarja, s katerim smo se lepo povezali in ki je prevzel koordinacijo. Jure, naj Bog poplača!
Tri sklope naše turneje smo doživeli. Najprej vsa srečanja v Buenos Airesu. Milostno! Seveda zelo ganljivo. Na tem mestu si drznem izpostaviti le en dogodek, pa bi bili vsi vredni omembe. Prav pretreslo me je, ko smo ob zaključku srednješolskega tečaja videli podelitev nagrade fantu, ki je pet let bil VEDNO prisoten. Kakšna vztrajnost in pogum! Ob tem sem pomislil na naše, slovenske razmere … Obmolknem. Pa potem naši koncerti, svete maše, vsa srečanja po domovih … Solze so velikokrat pritekle in, razumljivo, upamo, da tudi na »drugi« strani.
Nadaljujemo v Bariločah, kjer smo bili bolj prosti, pa, na nek način, zavoljo narave, bolj doma. Kakšne razdalje in lepote! A spet misel uhaja domov. Saj imamo doma »mikro« vsega tega, pa hitro dostopno! Nato Mendoza, kjer nas je obiskala bolezen in vsa skrb naših ljudi, da bi prišli k sebi. Težko je biti bolan doma, v tujini še težje, če pa te nekdo vidi in poskrbi zate, je pa en velik blagoslov. In nato spet BA. Temperaturni šoki. In šoki glede iskrene ljubezni, ki smo jo čutili med vami. Kakor bi bili že celo življenje prijatelji, ločeni z veliko lužo, ki jo danes dokaj hitro preskočiš.
V imenu oremusovcev prav vsem Bog povrni in na – svidenje!
Sebastjan Likar
