Pred 75 leti sta bili ustanovljeni v Buenos Airesu Slovenska dekliška organizacija (SDO) in Slovenska fantovska zveza (SFZ), ki še danes združujeta slovensko mladino v Argentini v športni, kulturni in verski dejavnosti.
SDO – Slovenska dekliška organizacija
Poročilo o ustanovitvi SDO, objavljeno v Zborniku Svobodne Slovenije leta 1950, piše: “Prva slovenska dekleta, ki so prišla v Argentino, so kmalu spoznala, kakšna je tujina. Videla so, kako je ta svet popolnoma drugačen od onega, v katerem so bila vajena živeti. V začetku so dekleta v glavnem dobivala zaposlitev kot hišne pomočnice, kuharice in negovalke otrok. Pozneje se je na široko odprla pot v tovarne in več slovenskih deklet danes že sedi tudi po pisarnah. Tudi z njimi je bilo tako, kakor z ostalimi. Dokler ne obvladaš jezika, ne pomeniš dosti, če iščeš kako boljše mesto po pisarnah. Prav vsako slovensko dekle je po prihodu v novo deželo začutilo živo potrebo po dekliški družbi, v kateri bi se lahko pomenilo o vsem in ki bi ji nudila tudi pošteno razvedrilo in zabavo. Prvič se je zbralo nekaj več deklet meseca januarja 1949 v prostorih Društva Slovencev na Victor Martinezu 50. Pozneje jih je prihajalo vedno več in njihovo število je zelo naraščalo. Tako je samo po sebi prihajalo do organizacije, ki naj bi bila tesna vez med dekleti. Do njene ustanovitve je prišlo meseca maja. Organizaciji smo dale ime Slovenska dekliška organizacija, in ji izvolile odbor.
Namen in delo označuje dovolj jasno cilj, ki si ga je postavila: Družiti, vzgajati in ohranjati slovenska dekleta poštena in verna, da se v tem velemestnem vrvežu ne bodo izgubila in bodo ostala takšna, kot so bila doma. Zato se zbiramo, se pomenimo o vseh naših vprašanjih, zapojemo našo lepo pesem in skrbimo zato, da ohranimo svoje običaje.”
SFZ – Slovenska fantovska zveza
O Ustanovitvi SFZ tudi poroča Zbornik Svobodne Slovenije leta 1950: “Takoj, ko so se zlile vse skupine slovenskih beguncev iz raznih taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino se je pojavilo nešteto potreb po organizacijski povezavi razkropljenih slovenskih naseljencev, med njimi tudi fantov, ki so se v več milijonskem mestu znašli v popolnoma novih razmerah. Zbrati jih je bilo treba v nepolitično organizacijo, katere namen naj bi bil: fante, ki so žrtvovali svojo mladost ter stopili v borbo z življenjem v letih, ko bi morali gledati svet v čistih, rožnatih barvah, vzgajati v verskem, kulturnem in narodnem duhu. V ta namen naj bi bili sestanki v duhu prijateljskega razmerja in polni domačnosti. Med prijateljskim kramljanjem naj bi fantje dobili potrebne versko-nravne napotke za življenje, si bogatili duha s kulturnimi pridobitvami in prišli do poštenega razvedrila in zabave,
Iz teh potreb je dne 6. marca 1949 nastala Slovenska fantovska zveza. Z ustanovnega občnega zbora so slovenski fantje poslali pozdrav svojemu nadpastirju škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je ustanovitev organizacije z veseljem pozdravil in ji želel napredek.
Nekaj zanimivih povzetkov iz pravilnika Slovenske fantovske zveze:
– Uradni jezik: Na vseh prireditvah Zveze in Odsekov je slovenski jezik občevalni jezik. Zveza zahteva od članov, da slovenski jezik spoštujejo in ga ponosno uporabljajo.
– Nameni in značaj Zveze:
- Združevati vso slovensko fantovsko mladino, ki krščansko misli in hoče po krščanskih načelih živeti.
- Vzgajati in izobraževati svoje člane versko, kulturno in telesno v duhu načel katoliške Cerkve.
- Predstavljati slovensko katoliško mladino v slovenski skupnosti v Argentini.
- Sodelovati kot živ ud pri drugih sorodnih slovenskih ustanovah in združenjih, ki so v skladu z nameni Zveze.
- Preučevati in navajati člane k razmišljanju o slovenskih narodnih problemih, širiti in utrjevati misel edinosti v skupnem delu za krščanstvo in slovenstvo.
– Vodilna načela:
- Zveza izrecno obsoja brezbožni komunizem, ki usužnjuje slovenski narod in se vključuje v borbo za svobodo slovenskega naroda doma in v svetu.
- Zveza hoče poudarjati krščansko pojmovanje vrednosti posameznega človeka, svobodo in osebno odgovornost posameznika in večnostni smisel človeka in družbe.
- Zveza hoče gojiti v svojih članih močno ljubezen do lastnega naroda in zvestobo do dežele, v kateri so rojeni.
Mladina je dobila tudi svojo himno, katere besedilo je besedilo je sestavil dr. Tine Debeljak, uglasbil pa Franc Cigan. Himno ponosno pojejo na vsakem mladinskem dnevu in kulturni prireditvi:
Slovenska smo mladina,
naša je rast,
Bog, domovina,
delo in čast.
Svet pred nami se odpira,
drzno mu gremo nasprot,
iz Slovenije izvira
pot, ki gre čez vso zemljo.
Slovenska smo mladina,
naša je rast,
Bog, domovina,
delo in čast.
Duh osvaja nam vesolja,
a srce osvaja dom,
vseh je naša ena volja,
da Slovenec sem in bom.
Slovenska smo mladina,
naša je rast,
Bog, domovina,
delo in čast.
DELOVANJE MLADINSKIH ORGANIZACIJ SDO IN SFZ
Prvih 12 let je bilo vse delovanje osredotočeno na Slovenski Pristavi, kjer se je mladina iz vseh koncev Buenos Airesa družila ob priložnosti športnih dni, svetih maš in kulturnih prireditev. Ko so nastali okrajni slovenski domovi, so se ustanovili krajevni odseki SDO in SFZ, osrednji odbor pa skrbi za skupne prireditve in dejavnosti:
- Mladinske maše
- Duhovne vaje in duhovne obnove
- Kulturna predavanja in srečanja
- Mladinsko peš romanje v Luján
- Pevsko glasbeni večeri
- Skupni mladinski dnevi
- Revija Mladinska vez
Pevsko-glasbeni večeri:
Pevsko glasbeni večeri so, skupaj z zveznim mladinskim dnevom, najvažnejša vsakoletna prireditev, ki jo mladina pripravlja in vodi že več kot 50 let. Ta večer nudi možnost mladim, da pokažejo svoje glasbene talente pred obširno publiko.
Skupni ali zvezni mladinski dnevi
Po zaporednih krajevnih mladinskih dnevih se vsako leto v mesecu novembru mladina ponovno zbere na zveznem mladinskem dnevu, ki pomeni zaključek aktivnega delovanja leta. Organizacija je v rokah zveznega odbora mladine, začne se z dviganjem zastav med petjem argentinske in slovenske himne, sledijo športna tekmovanja, kosilo, kulturni program, delitev pokalov in prosta zabava.
Mladinska vez
Leta 1956 je mladina začela izdajati list, ki se je s časom spremenila v revijo. Tako se je Mladinske vezi spomnila urednica Svobodne Slovenije Mariana Poznič na pogovoru za slovenski tednik Družina: “Nekje v 80. in 90. letih smo s skupino slovenskih prijateljev že kot mladi dvajsetletniki izdajali mesečnik Mladinska vez. Takrat smo ta list po večletnem mrku oživili, zanimivo je, da sta oba urednika iz tistega časa že dolgo v Sloveniji, morda ju poznate: Andrej Poznič (to je moj brat) in Tone Rode. Posebna vrednost tega dela je bila, da smo prav vse delali mladi sami: načrtovali, pisali, tipkali, prodajali. To je bilo za nas izjemno kreativno obdobje in nedvomno smo se od njega naučili veliko več, kot smo sami dali. Žal naslednji generaciji mladih ni uspelo nadaljevati z izdajanjem revije.”
Revije žal ni več, je pa mladina povezana na bolj moderen način, preko družbenih omrežjih Facebook in Instagram.
Predsednice in predsedniki mladinskih organizacij:
| leto | SDO | SFZ |
| 1949 | Mija Markež | Avgust Horvat |
| 1950 | Mija Markež | Peter Klobovs |
| 1951 | Renata Ašič | Janez Langus |
| 1952 | Katica Kovač | Milan Magister |
| 1953 | Katica Kovač | Milan Magister |
| 1954 | Mara Bidovec | Jože Prijatelj |
| 1955 | Mara Bidovec | Jože Prijatelj |
| 1956 | Joža Leskovic | Lovro Tomažin |
| 1957 | Katica Kovač | Tone Bidovec |
| 1958 | Mara Bidovec | Tone Bidovec |
| 1959 | Marjeta Železnikar | Jože Vodnik |
| 1960 | Marjeta Železnikar | Jože Vodnik |
| 1961 | Marjeta Železnikar | Jernej Tomazin |
| 1962 | Marjeta Debeljak | Franci Markež |
| 1963 | Marjeta Debeljak | Franci Tomazin |
| 1964 | Alenka Jenko | Tine Vivod |
| 1965 | Majda Tomažin | Jernej Dobovšek |
| 1966 | Mila Hribar | Jernej Dobovšek |
| 1967 | Helena Pleško | Ciril Jan |
| 1968 | Mila Hribar | Ciril Jan |
| 1969 | Helena Jeločnik | Mihael Stariha |
| 1970 | Marija Zorec | Mihael Stariha |
| 1971 | Pavla Andrejak | Mihael Stariha |
| 1972 | Ana Marija Klanjšček | Pavel Fajdiga |
| 1973 | Marija Urbančič | Janez Rode |
| 1974 | Martina Koprivnikar | Franci Žnidar |
| 1975 | Marija Korošec | Tomaž Rant |
| 1976 | Helena Loboda | Tone Erjavec |
| 1977 | Marija Groznik | Miha Potočnik |
| 1978 | Marija Novak | Jože Korošec |
| 1979 | Polona Pintar | Pavel Pleško |
| 1980 | Damijana Andrejak | Pavel Pleško |
| 1981 | Vera Breznikar | Tinko Lavrič |
| 1982 | Vera Breznikar | Henrik Kunc |
| 1983 | Anči Kokalj | Henrik Kunc |
| 1984 | Marija Zurc | Tinko Lavrič |
| 1985 | Helena Loboda | Tone Malovrh |
| 1986 | Pavlinka Korošec | Tone Malovrh |
| 1987 | Pavlinka Korošec | Dominik Oblak |
| 1988 | Nevenka Magister | Dominik Oblak |
| 1989 | Ivana Tekavec | Stanko Jelen |
| 1990 | Helena Skarlovnik | Štefan Godec |
| 1991 | Alenka Magister | Stanko Jelen |
| 1992 | Ivana Tekavec | Stanko Jelen |
| 1993 | Ivana Tekavec | Andrej Kostelec |
| 1994 | Ivana Tekavec | Andrej Kostelec |
| 1995 | Toni Cerar | |
| 1996 | Franci Grilj | |
| 1997 | Veronika Vivod | |
| 1998 | Irena Žužek | |
| 1999 | Toni Cerar | |
| 2000 | Aleks Zarnik | |
| 2001 | Monika Klarreich | Gregor Modic |
| 2002 | Gregor Modic | |
| 2003 | Monika Klarreich | David Rot |
| 2004 | Andrej Drenik | |
| 2005 | Danijel Kocmur | |
| 2006 | Cecilija Kocmur | |
| 2007 | Pavel Grohar | |
| 2008 | Andrej Žnidar | |
| 2009 | Sonja Rozina | Marjan Godec |
| 2010 | Mikaela Podržaj | Marjan Godec |
| 2011 | Cecilija Malovrh | Martin Uštar |
| 2012 | Marjanka Oblak | Martin Uštar |
| 2013 | Tatjana Golob | Luka Rome |
| 2014 | Juli Kastelic | Franci Schiffrer |
| 2015 | Micaela Resnik | Niko Skubic |
| 2016 | Anika Urbančič | Andrej Cukjati |
| 2017 | Jože Rožanec | |
| 2018 | Luči Ayerbe Rant | Marjan Vombergar |
| 2019 | Gabriela Oblak | |
| 2020 | Viki Jakoš | Tomi Selan |
| 2021 | ||
| 2022 | Niko Oblak | |
| 2023 | Niko Oblak | |
| 2024 | Alenka Modic | Niko Oblak |
Napitnica:
Ob priliki dvajsetletnice SDO/SFZ je “večni mladenič” Zorko Simčič (ki je letos obhajal svoj 103. rojstni dan) mladini napisal “Napitnico”:
Najrazličnejše misli mi vstajajo ob vašem prazniku. Vendar bi se rad ustavil ob enem samem problemu. Zdi se mi namreč, da večina ostalih, ki vas in nas mučijo v teh dneh, izvira iz tega samega.
Ob važnih vprašanjih, ki se pojavljajo, kadar se generacije znajdejo na križiščih življenja, smo se nekoč tudi mi ustavljali. Ne morem reči, da smo mi mladi takrat starejšim vedno slepo verjeli. Vsekakor pa smo si njih besede dovolj globoko zapisali v srce, da smo jim kasneje mogli – pritrditi. Zato tudi, ne dvomim, danes kljub težavam, lažje hodimo skozi življenje, kakor pa bi sicer.
Želel bi, da bi isto misel nekoč vi mogli napisati o nas.
Kdor hoče res živeti, se mora razvijati. A kdor hoče rasti, se mora učiti. Od starejših živih in mrtvih. Od življenja, ki je (in bo – pa naj bo to novovalni mladini pa tudi kdaj starini všeč ali ne…) pač vedno starejše od teh, ki ga živijo in se temu pojavu ne bo dalo odpomoči niti takrat, ko bo tisoči Apolon plaval proti Luni…
Koliko problemov je v vas! Takih, kakršne imajo v vseh časih vsi mladi ljudje, pa tudi še prav posebno vaših, drugim neznanih: težave med vami samimi, med vami in starši, med vami in okoljem, ki je drugačno od domačega.
Mnogo teh problemov je pripisati dejstvu, sami čutite, da ste emigranti oziroma otroci izseljencev, izgnancev. Vidimo, da se teh problemov zavedate, a po tem, kako jih obravnavate, spoznavamo, kako ste drugačni od nas. To ni napačno. Celo prav in zdravo je! Realnost, v kateri živite, je pač drugačna od nekdanje naše.
»Zakaj sem drugačen od tega italijanskega sošolca, ko pa je tudi on sin emigrantov?« – »Zakaj sta očka in mamica te moje prijateljice tako drugačna od mojih staršev, ko sta vendar tudi onadva emigranta?«
Zavest poslanstva
Tu je beseda-mejnik ob katerem se ločijo ljudje. Po rojstvu svojega izseljenstva ste različni. Ne rečem, da ste ne boljši ne slabši od mladine iz drugačnih vrst izseljenstva – toda ste različni. Pa če to vi in mi hočemo ali ne.
Ali je tvoj oče v Sloveniji trpel lakoto in se je zato odpravil v svet? Ali pa si je tvoja mama tam pred mnogimi leti doma nenadoma zaželela avtomobila in si je dejala: Pojdimo! Ali pa sta se morda oče in mati pričela zanimati za take žuželke, ki jih doma ni, pa sta odšla v svet, da izpopolnita svoje znanje?
Ne! Vi veste, da ne. Borili so se za neke ideale, in če so se hoteli boriti zanje še naprej, so morali v pregnanstvo. Bili so premagani, a njih poslanstvo je, da tu v svetu pričajo resnico in da se naprej borijo za svobodo. Te dolžnosti imajo zaradi tistih, ki so ostali na domači zemlji, še bolj pa zaradi svojih nekdanjih tovarišev, ki so morali pod zemljo…
Vsak zdrav otrok ima očeta rad. Ljubi to, kar ljubi oče, in boli ga to, kar boli očeta. Zato je naravno, da nadaljuje očetovo misel.
Ne pustimo se begati! Vprašanje ni: Ali Slovenija ali Argentina, ampak: ali ljubim svobodo Slovenije in Argentine in celega sveta – ali ne?
…
Zaradi ljubezni do svobode so se vaši starši umaknili v svet, in da svoboda povsod zmaga, se morate boriti tudi vi. Ne zato, ker bi to želeli vaši starši ali učitelji, ampak, ker je tako v naravnem redu.
…
Zakaj te misli, zakaj ob tem jubileju?
Zato, da se vprašate, kaj ste, in zato, da vam marsikaj iz preteklosti, kar se vam je zdelo čudno in celo nesmiselno, postane smiselno. Pa zato, da se zaveste, da je vsakdo izmed vas v svetu s posebno nalogo, da je važen. In da prav ta njegova važnost spet zahteva od njega trdnega dela, resnega študija, žrtev.
Bog živi vas in vaše organizacije! Vsi, ki smo vam blizu, vam danes želimo, da bi vaše delo v prihodnjih dvajsetih letih še bolj cvetelo. Ne morda toliko se širilo kakor – poglabljalo.
Nekoč, ko nas ne bo več, boste še vedno z veseljem zrli na sadove svojega dela. Ti so dozoreli, ker ste v preteklosti znali z odprtimi srci in odprtim umom prisluhniti življenju, pa čeprav vam to ni bilo z rožami posuto.
Če kdaj, potem danes velja: »Korajža!«
Pod Tronadorjem, na Veliko noč 1969
Zorko Simčič
Pripravil: Jože Jan
Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik Svobodne Slovenije, Mladinska vez
MLADINA | VSESLOVENSKO SREČANJE V DRŽAVNEM ZBORU
