V prispevku “Gospod notar”, je prijatelj GB napovedal izid v Sloveniji knjige “Hrvača (1), opis gospodarske strukture kmečke vasi”, spomini na rojstno vas kot jih je zapisal notar Josip Lesar v Buenos Airesu leta 1950. Me drugim je zapisal sledeče: »Ko se bomo vrnili …« je bila želja, sen, načrt marsikaterega od naši staršev, sorodnikov ali znancev, ko so prišli kot begunci v Argentino. Malokomu se je želja izpolnila, morda šele posthumno. Morda niso niti na glas izrazili želje, da bi se to zgodilo. A človek obrača, Bog pa obrne.
Prvega decembra 2023 v Škrabčevi Domačiji v Hrovači se je napoved uresničila. V nabito polni dvorani je bila predstavljena ne le knjiga sama, ampak tudi lik in spomin notarja Lesarja, ki se je tako vrnil v rojstno Hrovačo. Vrnil se je kot zavedni vaščan, ki je spomine na domači kraj ohranil in strnil v predstavljeno knjigo. Kot zavedni Ribničan, ki je posvetil ogromna časa in truda, da je obvaroval za bodoče rodove, dokončal in izdal izjemno zgodovinsko delo ribniškega dekana Antona Skubica »Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine« (SKA, Ed.Baraga, 1976). In ne navsezadnje tudi kot zgled zavednega Slovenca, aktivnega v javnem delu, tako v predvojni politiki doma kot v povojni emigraciji v tujini.
Vzdušje v dvorani je bilo živahno s pričakovanjem in čustveno nabito. Prisotna je bila vsa vas! Mladi in stari. Posebni gosti večera, ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan, podžupan občine Ribnica Vojko Štanfelj s soprogo Edo, in hrovaški vaščani, potomci Lesarjeve družine, prijatelji iz okoliških vasi, vsi so z zanimanjem sledili pozdravu g. Maruše Prelesnik Zdešar, predsednice Vaškega etnološkega in turističnega društva Hrovača (društvo je izdajatelj knjige). Urednik knjige, ribniški zgodovinar Domen Češarek, avtorjeva vnukinja Ana Maria Rant Gaser, ki je Lesarjevo gradivo zbrala, uredila in skupaj z urednikom sestavila ekipo, ki je nastanek knjige uresničila, ter novinar in hrovaški vaščan Kristjan Kozina so potem v pogovoru opisali nastanek knjige, njene zanimivosti in pomembnost kot zgodovinski vir, ne samo za Hrovačo, ampak tudi za celo ribniško pokrajino in Dolenjsko. Potek pogovora so popestrili tudi posnetek ostalih sedem Lesarjevih vnukov, ki so iz Argentine poslali pozdrav in zahvalo navzočim; beseda in pesem Marka Finka, ki je z občinstvom delil spomine na sodelovanje njegovega očeta Božidarja Finka in notarja Lesarja pri postavljanju pravnih temeljev za slovenske domove v Buenos Airesu, in zapel izseljensko himno “Slovenija v svetu”, ki je marsikoga prisotnega globoko ganila; in spomine na notarja Lesarja in družino, ki jih je prebrala nečakinja Vera Lesar.
Podpora Občine Ribnica in ostalih donatorjev, med njimi že omenjena Vera Lesar, Peter Tanko, Leon Jakšič in mnogi druge osebe in podjetja, je omogočila da je vsaka hiša v Hrovači dobila izvod knjige v darilo. V tem darilu so starejši vaščani v slikah prepoznavali stare očete, matere, botre in strice, in obujali spomine na stare čase. Izid knjige je darilo tudi za novo generacijo mladih vaščanov, ki je v skupnem delu za knjigo in njene predstavitve dobila zagon in energijo za nova sodelovanja. Delo te mlajše generacije je bil tudi zaključni del pogovora, kjer je lokalna skupina igralcev “radio Mlejku”(2) v pristnem ribniškem narečju podala šaljiv pogled vaških opravljivk na nedavne dogodke in občinstvo do solz nasmejala.
»Pa ravno na Argentino je bilo treba čakati, da je Hrovača dobila knjigo!«, je rekla ena od opravljivk. Dobronamerna zbadljivka sicer, a je v njej veliko resnice. Koliko izjemnega materiala so naši predniki ohranili, napisali, natisnili, objavili, za obstoj slovenstva ne samo v emigraciji, ampak tudi v domovini! Kot je zapisal urednik knjige Domen Česarek: »Knjiga, ki je pred vami, je 72 let čakala skrita v zaprašeni omari v argentinskem mestu Buenos Aires.« Koliko takih zakladov se še skriva v zapuščinah naših dedkov in babic, v zaprašenih omarah v Buenos Airesu, Clevelandu in še marsikje drugje? Zdi se mi, da je dolžnost naše generacije, da se delo in vzgled naših prednikov ne samo ohrani, ampak javno objavi. V njihov spomin in v prid bodočih rodov v izseljenstvu, v zamejstvu in v domovini.
Marko Gaser
1. Danes se vas pozna kot Hrovača. Leži na ribniškem polju jugozahodno od mesta Ribnice, ki je z vasjo združen v strnjeno naselje.
2. Mleko v ribniškem narečju. “Radio Mleko” pa se nanaša na pogovor, ko se vaščani dnevno zberejo sredi vasi s “kantami” svežega mleka, in se med čakanjem na voz kratkočasijo s opravljanjem sovaščanov in pretresanjem zadnjih novic.
