Med 25. 8. in 3. 9. 2023 se je v Mar del Plati odvijalo mednarodno tekmovanje v košarki za veterane. Slovenija je bila prisotna z dvema ekipama, in sicer v kategorijah nad 50 in 60 let.
Obe skupini sta obiskali poleg Mar del Plate še druge kraje v Argentini, poskusili odlični Malbec in seveda slavni argentinski goveji zrezek na žaru. Čestitke veteranom nad 60 let za prvo mesto v svoji kategoriji!
O izkušnjah in vtisih nasploh smo vprašali člane iz obeh skupin. Iz kategorije nad 50 let sta nam vljudno odgovarjala Matej Pajnič in Milan Damiš, iz kategorije nad 60 let pa se nam je odzval Marjan Oprčkal.
ROK FINK: Za začetek me zanima, od kod iz Slovenije je vsaka skupina. Ali ste sploh vsi iz istega oz. sosednjih krajev?
ANDREJ HLASTEC: Naš klub se imenuje VKD Štajerska. Center kluba je v Slovenskih Konjicah. Slovenske Konjice so malo mesto pod zelenim Pohorjem.
Za našo ekipo je značilno, da prihajamo skoraj iz celotne Slovenije, večinoma res iz Štajerske. Celje, Vitanje, Maribor, Zreče, Podčetrtek, Vojnik, Velenje, Šenčur in Ljubljana so mesta, od koder prihajamo. Tu smo se predstavili v kategoriji nad 60 let.
MILAN DAMIŠ: Smo skupina veteranov iz Laškega, ki presega starost 50 let, in večina od nas je doma iz tega čudovitega kraja. V tej častitljivi epizodi sta nas podprla dva kolega iz Novega Sada, ki sta ključno vplivala na našo argentinsko zgodbo.
Pred davnimi 20–30 leti smo bili ponosni igralci KK Zlatorog. Naš klub se lahko pohvali s častitljivo 50-letno tradicijo igranja košarke in njegov največji dosežek je bilo sodelovanje v prestižni Evroligi, kar predstavlja vrhunec košarkarskega tekmovanja v Evropi. Pred dvajsetimi leti je bilo to izjemno doživetje, saj ima Laško zgolj 6000 prebivalcev, a se je uspešno kosal z najboljšimi v Evropi.
MATEJ PAJNIČ: Ko sem lani prvič izvedel, da bo svetovno veteransko prvenstvo v košarki potekalo v Argentini, sem doživel val navdušenja. Takoj so se spomini vrnili v leto 2006, ko sem prvič obiskal Argentino. Takrat sem bil službeno na mednarodnem seminarju, ki je potekal v Buenos Airesu. Organizacija je bila izjemna, saj so po uradnem delu organizirali tudi izleta v Calafate, kjer smo si ogledali ledenik Perito Moreno, ter na slapove Iguazu.
RF: Kako ste se pa počutili nasploh v Mar del Plati in na tekmah?
AH: Vzdušje v Mar del Plati je bilo enkratno, čutila se je prijaznost in odprtost.
MD in MP: Našo izkušnjo v Mar del Plati je zaznamovala izjemna namestitev v hotelu Denver. Vrhunsko presenečenje nas je pričakalo na sobotni tekmi proti Peruju, ko nas je v slovenščini nagovorila prijazna gospa, ki nam je ponudila svojo pomoč in nas sprejela kot navijače. Tako smo imeli priložnost obiskati njihov slovenski dom, spoznati njihovo bogato kulturno dediščino, ki jo je spremljal zvok harmonike in naših skupnih slovenskih pesmi. Sprejem, ki smo ga bili deležni, je bil neprecenljiv. Obiskali smo tudi pionirja surfanja (Jožeta Žurgo, op. avtorja) v Argentini, ki nam je podaril sliko, ki prikazuje začetke tega športa v tej deželi.
RF: In rezultati?
AH: Na prvenstvu je sodelovalo 281 reprezentanc iz tridesetih držav v kategorijah med 30 in 80 let. Do finala v kategoriji M60+ smo najprej v predtekmovanju premagali ekipi Salvadorja in Brazilije C. V četrtfinalu smo premagali ekipo Peruja. Na poti do finala smo morali
premagati dve argentinski ekipi. Argentino B smo premagali z 79 : 65, v polfinalu smo ugnali še Argentino A z rezultatom 73 : 52.
Najtežje delo nas je čakalo v finalu proti ekipi Brazilije D. Kljub temu da so imeli v ekipi štiri košarkarje višje kot 210 cm in dejstvu, da so povedli z 15 : 2, smo z našo vztrajnostjo in borbenostjo uspeli preobrniti rezultat. Tudi izključitev našega najboljšega igralca Slavka Kotnika v zadnji četrtini nas ni zmedla in tako smo se veselili končnega uspeha. Končni rezultat 54 : 51 je bil v našo korist.
MD in MP: V kategoriji M50+ je tekmovalo 22 ekip, razdeljenih v 7 skupin po 3 ekipe. S ponosom sporočamo, da smo bili zmagovalci skupine G, premagali smo Peru A in Čile A. V nadaljevanju, kjer se je igralo na izločanje, smo se srečali s Čile B in ob pomanjkanju dveh ključnih igralcev, ki sta se poškodovala na prvi tekmi, na koncu izgubili z rezultatom 43 : 52. Kljub temu smo dosegli spoštovanja vredno 11. mesto. Ni bilo občutka razočaranja, saj smo se odpravili v Argentino z namenom, da doživimo njeno čarobnost in razsežnosti. Naše potovanje je obogatil neprecenljiv stik z izjemnimi ljudmi, ki so bili pripravljeni pomagati 24 ur na dan. Posebej bi radi izrazili hvaležnost Roku Finku in Veroniki Jesenovec, ki sta nam že pred odhodom nudila neprecenljive nasvete in reševala vse naše težave, vključno s prevozi, namestitvami, ogledi ter iskanjem izgubljenega potnega lista, ki smo ga nato našli.
RF: Srečali ste se tudi s Slovenci v Miramarju.
AH: Na vseh tekmah so nas podpirali naši argentinski izseljenci (zdaj že druge ali tretje generacije), ki so izkazali veliko ljubezen in spoštovanje do naše domovine in so bili naši goreči navijači. Na finalni tekmi so nam z bobnanjem, ritmom in navijanjem pomagali, da smo dosegli končni želeni cilj.
Res je prijeten občutek biti med ljudmi, ki jim Slovenija toliko pomeni.
MD in MP: Največje presenečenje nas je čakalo v soboto na tekmi s Perujem, ki smo ga že prej omenili.
RF: Obiskali ste tudi druge kraje. Kje ste še bili?
AH: Ogledali smo si mesto Mar del Plata, Miramar in Buenos Aires, kolikor nam je čas dopuščal. Obiskali smo pravi argentinski ranč, ogledali smo si pristanišče, raj za surfarje, pomol. Občudovali smo lepote mest, pokrajine, kontrastov.
Poseben dogodek je bilo spremljanje nogometne tekme z navijači Boce Juniors. Toliko strasti do nogometa še nisem videl nikjer.
MD in MP: Med našim bivanjem smo imeli priložnost obiskati čudovite slapove Iguazu, kar je bilo nepozabno doživetje. Pogumno smo se podali tudi v Brazilijo in Paragvaj. V Buenos Airesu nas je najbolj očaral obisk stadiona Boca Juniors in srečanje s slovenskim umetnikom Marjanom Grumom, ki živi v tem delu mesta. Prav tako smo bili prisotni na košarkarskem prvenstvu v Mar del Plati, kjer so nas spodbujali številni Slovenci. V Santa Clari smo na koncu srečali rojaka, ki nas je nagovoril, ko smo se pogovarjali v slovenščini. Argentina je dežela, kjer se prepletajo veliki kontrasti, ki nas Evropejce vedno znova presenetijo. Obiskali smo tudi ranč Estancia blizu Buenos Airesa, kjer smo spoznali življenje na podeželju. Naši argentinski rojaki so nam vedno znova izkazovali svoj ponos do Slovenije in svojega izvora.
RF: Sedaj ste že doma. Kakšne občutke imate po končanem prvenstvu, obisku Argentine nasploh?
AH: Vedno bo v naših spominih in srcih ostal spomin na to prostrano, veliko, čustveno deželo, deželo nasprotij in nogometa – Argentino.
MD in MP: Kljub ekonomskim izzivom, s katerimi se trenutno sooča Argentina, so nas njena duša, raznolikost pokrajine, kulinarični užitki in srčnost ljudi resnično navdušili. Vsi smo si edini: v prihodnosti se bomo zagotovo vrnili. Še enkrat se želimo zahvaliti vsem, ki ste se odzvali našemu druženju in nam pomagali. Z vami smo se počutili kot doma. Argentina je resnično vredna obiska!
RF: Hvala vam vsem za čas, ki ste si ga vzeli za to kratko poročilo, in še posebno, da ste na taki ravni predstavljali Slovenijo na tem nekoliko posebnem prvenstvu.
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
